Nevarnost suše je bila aprila razglašena na 22 odstotkih evropskega ozemlja, zato strokovnjaki svarijo, da se celini poleti ne obeta nič dobrega. Potem ko se nekatere države še vedno niso pobrale po lanski katastrofalni suši, jih bo po napovedih kmalu prizadel nov udarec. V nekaterih regijah se namreč že od marca naprej spopadajo s pomanjkanjem vode in njenimi redukcijami, kmetje pa se držijo za glavo, saj je njihov pridelek znova pod vprašajem.
Evropa zaradi podnebnih sprememb postaja vse bolj vroča in vse bolj sušna. Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se naša celina v zadnjih treh desetletjih segreva skoraj dvakrat hitreje kot preostali deli sveta, leta pomanjkanja vode pa so povzročila, da so vodne rezerve predvsem na jugu Evrope skorajda izpraznjene. Zemlja v nekaterih predelih Španije, Francije in Italije je že spomladi popolnoma izsušena, vodostaji jezer in rek pa so že nižji od preteklih let, kar bi lahko ogrozilo tudi delovanje hidroelektrarn.

Lani je bilo na celini najbolj vroče poletje v zgodovini merjenj, evropski strokovnjaki so ocenili, da je bila lanska suša tudi najhujša v zadnjih najmanj 500 letih. V sredozemskih državah je povprečna temperatura že za 1,5 stopinje Celzija višja, kot je bila pred 150 leti. To seveda ne prinaša ničesar dobrega.

Vodni zbiralniki skoraj brez vode

Najhujše so razmere v Španiji, kjer vode preprosto ni. Po dolgotrajni suši – april je bil najbolj sušen mesec letos – je nekatera območja zajel še neobičajno zgoden vročinski val: aprila so v Cordobi izmerili 38,7 stopinje Celzija. "Razmere so najhujše v Kataloniji in Andaluziji, kjer so vodni rezervoarji napolnjeni manj kot četrtino," je za France24 dejal Jorge Olcina z univerze v Alicanteju. V obeh regijah zato že od konca februarja prebivalci živijo z omejitvami porabe vode. Prepovedano je zalivati vrtove in polniti bazene, celo kmetom so naročili, naj zmanjšajo količino vode, ki jo porabijo za namakanje.

"Tudi druge regije niso varne, nizke zaloge vode imajo v Valencii, Murcii, Castile-La Manchi in Extremaduri, kjer so rezervoarji napolnjeni manj kot 40-odstotno," je dodal Olcina. Na ravni države je ta številka pri 49,6 odstotka. Klimatolog Serge Zaka je dejal, da se Španija bori z "megasušo", ki je posledice lanske poletne suše in pomanjkanja padavin pozimi. "Zemlja je v takšnem stanju, kot je zdaj, po navadi avgusta. Česa takšnega še nismo doživeli," je dodal. Na Pirenejskem polotoku se je količina padavin od oktobra lani zmanjšala za 25 odstotkov, in to po tem, ko je bilo že leto 2021 eno najbolj sušnih od začetka merjenj.

Kako je takšno življenje videti v praksi? V kraju L’Espluga de Francoli v Kataloniji ni deževalo že več kot eno leto, zato velja strogo varčevanje. Iz pip med 22.00 in 7.00 ne priteče niti kaplja vode, kar pomeni, da se v tem času ni mogoče s tekočo vodo umivati, pomivati posode ali iti na stranišče. Mnogi si zato čez dan naredijo nekaj zaloge. Vsak dan v vas vodo pripelje deset tovornjakov, na vsakem je med 12.000 in 29.000 litri vode.

A kot piše v svoji reportaži Al Džazira, je ironično, da je L’Espluga de Francoli pred desetletji slovela prav po vodnih virih, saj so imeli termalno vodo, bogato z zdravilnimi snovmi, v katero so se Španci in drugi – celo Albert Einstein – hodil namakat. Nič več. Katalonske oblasti so na začetku maja omejitve porabe vode razširile na 495 mest in krajev. Kmetje lahko porabijo 40 odstotkov običajne količine, za industrijo so ukrepi še strožji.

Vprašljiva prihodnost kmetijstva, ki temelji na namakanju

Takšne razmere imajo hude posledice za španske kmete, posledično pa jih bodo imele za celotno Evropo, saj Španija velja za "vrt Evrope". Država je namreč vrsto let po zaslugi toplega vremena in namakanja v druge države izvažala kmetijske proizvode. Zaradi pomanjkanja dežja pa bi bilo lahko letos uničenih kar 60 odstotkov žitnih posevkov, ki jih ne namakajo. "To so žita, ki jih posejejo jeseni, žanjejo pa spomladi, na primer pšenica in ječmen. A zaradi pomanjkanja vode rastline niso dozorele, zato so neuporabne. Zmanjšuje se tudi količina pridelanih oliv, pistacij in mandljev. Čeprav so te rastline prilagojene na sušno podnebje, pa jih uničujejo vse višje temperature," je dejal Zaka.

Nekateri kmetje so skušali rastline, na primer sadje in zelenjavo, posejati ali posaditi čim pozneje, ko bi bile razmere morda boljše, a ker se le-te niso izboljšale, bi to lahko pomenilo, da bodo ostali čisto brez pridelka. Ogromna polja na jugu Španije, ki jih obilno namakajo, teh razmer ne bodo tako občutila, a pridelek bo vsekakor manjši tudi tam. Najbolje jo bodo odnesli priobalni nasadi, ki jih namakajo z razsoljeno vodo.

Španska vlada je z več ukrepi skušala pomagati kmetom, tudi z znižanjem dohodnine za 800.000 kmetov, a okoljevarstveniki svarijo, da je treba gledati dolgoročno. To pomeni, da bodo morali do temeljev spremeniti načine in navade, na katerih je špansko kmetijstvo temeljilo desetletja. Ne gre le za to, da se spreminja podnebje, težava je tudi način kmetijstva, so dejali. "Ta suša nam je pokazala, kako velike omejitve ima trenutni španski model kmetijstva, ki temelji na napačni predpostavki, da imamo vode v izobilju," je za France24 dejal Julio Barea iz španske izpostave organizacije Greenpeace. Španski kmetijski sektor namreč trenutno porabi kar 80 odstotkov vse sladke vode v državi.

V državi so od 50. let 20. stoletja naprej namestili na stotine jezov in sistemov za preusmerjanje vode, s katerimi so se odzvali na pomanjkanje vode. Tako imajo več kot 1200 umetnih jezov in rezervoarjev, kar je več kot v kateri koli drugi državi. Največ jih leži na jugu države, saj z njimi vodo usmerjajo na kmetijske površine in v turistično infrastrukturo. "Prav zato nikoli nismo podvomili o našem modelu, ki temelji na namakanju. A za kakšno ceno? Danes je več kot očitno, da takšen način ni več vzdržen," je opozoril Barea.

Z njim se strinja tudi Olcina. "Nobenega smisla ni, da gradimo nove rezervoarje, saj preprosto ni več vode, ki bi jo shranili vanje. Namesto tega moramo razviti preudarnejše načine za porabo vode, na primer s ponovno uporabo, in zmanjšati namakalna območja. Ne smemo več živeti v iluziji in porabljati vode, ki ne obstaja."

75 odstotkov ozemlja Španije v "postopku dezertifikacije"

Patricio Garcia-Fayos, direktor raziskovalnega središča za dezertifikacijo iz Valencie, govori o tem, da podnebne spremembe ob pretiranem izkoriščanju podzemne vode vodijo k dezertifikaciji Španije. Dezertifikacija pomeni širjenje puščave na sušnih območjih zaradi naravnih procesov ali človekove intenzivne izrabe naravnih virov. "Ključno je, da sprejmemo ukrepe proti podnebnim spremembam in hkrati začnemo vodo, ki jo imamo, smotrneje porabljati. V nasprotnem primeru bo velik del Španije v naslednjih letih postal puščava," je dejal. Temu svarilu pritrjujejo tudi podatki Združenih narodov, ki prav tako opozarjajo na hudo pomanjkanje vode v tej državi. Zapisali so še, da je 75 odstotkov Španije "v postopku dezertifikacije".

"Španija je evropski vrt in njene težave v kmetijstvu bodo za marsikoga pomenile vprašanje preživetja. Manj pridelka neizogibno pomeni, da se bo ta podražil," je za Bloomberg dejala okoljska ekonomistka Nathalie Hilmi. Kot primer je navedla dvig cen španskega oljčnega olja.

Španija namreč običajno proizvede polovico svetovnega oljčnega olja in ga vsako leto izvozi za skoraj tri milijarde evrov, a je lani zaradi suše in visokih temperatur proizvodnja oljčnega olja padla za 55 odstotkov. Sredi aprila je bila veleprodajna cena oljčnega olja že 5800 evrov za tono, medtem ko je bil januarja letos ta znesek pri 5300 evrih, januarja lani pa pri 3500 evrih.

Vse bolj sušna območja povečujejo tudi tveganje za izbruh gozdnih požarov, saj je izsušeno rastje kot netivo, ki čaka, da se vžge. Lani so imeli v Španiji največ gozdnih požarov med vsemi evropskimi državami, več kot 500, v katerih je zgorelo več kot 300.000 hektarjev ozemlja. Letošnjo pomlad je pogorelo že 40.000 hektarjev, zato za velik del države že velja najstrožje požarno opozorilo.

Zaradi takih razmer so se tudi v Madridu prižgale rdeče luči. Premier Pedro Sanchez je aprila poslancem dejal: "Razprava o suši v Španiji bo v središču vseh političnih in gospodarskih pogovorov v naslednjih letih." Vlada je sprejela več ukrepov, med drugim je kmetom maja namenila nov sveženj pomoči v višini 2,2 milijarde evrov, skupna pomoč pa bo znašala 22 milijard evrov. A mnoge je razburila vladna odločitev, da omeji tudi porabo vode za namakanje pridelkov. Med najglasnejšimi so bili nekateri kmetje in tudi opozicijski konservativni politiki, ki so skušali to vprašanje speljati na svoj mlin, saj bodo konec meseca potekale lokalne volitve, decembra pa še parlamentarne.

Vlada je namreč z ukrepi omejila tudi namakanje na ogromnih nasadih limon in pomaranč v pasu med Almerio, Valencio in Murcio, ki spada med najbolj vroča območja v Evropi, a v njem zaradi obsežnega sistema namakalnih kanalov že več desetletij uspevajo agrumi, ki jih je nato v evropskih trgovinah mogoče kupiti vse leto. Tamkajšnji lastniki opozarjajo, da bodo vladni ukrepi živilsko industrijo na jugu Španije udarili po žepu za šest milijard evrov in povzročili izgubo 15.000 delovnih mest.

Macron: Nihče ne trdi, da se bodo razmere izboljšale

Španija s svojimi težavami še zdaleč ni edina, saj plat zvona zaradi suše bije vsa južna Evropa, torej tudi Portugalska, Francija in Italija. V Bruslju so napovedali, da bo Evropska unija pridelala za sedem odstotkov manj žita kot lani. V Franciji so doživeli najbolj sušno zimo po letu 1959, ko januarja in februarja kar 30 dni zapored ni bilo padavin, zato so krizne razmere uvedli na določenih območjih v štirih departmajih. Razmere so se spomladi nekoliko izboljšale, kljub temu pa je vlada postavila nacionalni cilj, da bi za deset odstotkov zmanjšali porabo vode do konca tega desetletja. "Lanska suša je bila izjemna v primerjavi s tem, kar smo poznali do zdaj. V primerjavi s tem, čemur bomo priče v prihodnosti, pa ni izjemna. Nihče ne trdi, da se bodo razmere izboljšale," je marca dejal predsednik Emmanuel Macron.

Tudi na Portugalskem so se težave z oskrbo z vodo pojavile prej, kot je to običajno. Kar 90 odstotkov ozemlja trpi zaradi pomanjkanja vode, huda suša pa je prizadela petino države, kar je kar petkrat več v primerjavi z lanskim letom, piše Reuters. Najhujše so razmere na severu in jugu države, napovedi za prihodnje tedne in mesece pa niso obetavne. Letošnji april je bil na Portugalskem tretji najbolj sušen in četrti najtoplejši v zadnjih 92 letih, zaradi česar sta najbolj prizadeti pridelava žit in živinoreja.

Tudi Italija se še ni dobro pobrala od lanske suše – lani je država doživela najhujšo sušo v zadnjih 70 letih – že so znova zazvonili alarmi. Zaradi malo snega iz gora in že tako izsušene zemlje ima sever Italije za 70 odstotkov manjše zaloge vode iz tajajočega se snega in za 40 odstotkov manjšo vlažnost zemlje. Že konec marca smo poročali, da je pretok reke Pad, ki s svojim porečjem odtehta za tretjino italijanske oskrbe z vodo, za 60 odstotkov nižji od večletnega povprečja, gladina Gardskega jezera pa je že zdaj za polovico nižja od običajne.

Poleg tega pri porabi pitne vode Italijani veljajo za najpotratnejše Evropejce, tudi zaradi razmeroma nizkih cen. Državi, navajeni na vodno izobilje, uspe zajeti samo 11 odstotkov padavin, potrebuje pa kapacitete, s katerimi bi jih zadržala najmanj 40. Več kot polovica uporabljene vode gre v kmetijstvo, v katerem je kapljičnega namakanja, s katerim bi porabili do 70 odstotkov manj vode, še vedno malo. Preskrba z vodo je tako postala eno najvidnejših političnih vprašanj, vlada je tudi ustanovila posebno medresorsko komisijo, ki jo vodi podpredsednik vlade Matteo Salvini.

Po drugi strani pa je dežja ponekod še preveč. V nekaterih delih Nemčije so setev ječmena in sladkorne pese odložili zaradi najbolj mokrega marca po letu 2001.

Evropa trpi hudo sušo že vse od leta 2018

Kmetje opozarjajo, da se ne borijo le proti suši, ampak proti izredno nepredvidljivim vremenskim razmeram, ki smo jim bili priče tudi v Sloveniji v preteklih dneh, ko je nekaj dni nepretrgoma deževalo, s tem pa so se sprožili plazovi, odneslo je cesto in poplavilo kmetijske površine. Lani je po dolgem sušnem obdobju Španijo prizadela močna nevihta Cyril, ki je prinesla hiter padec temperature, s čimer je bilo narejene veliko škode pridelovalcem sadja in oreščkov.

Jugozahod Evrope se bo torej že drugo poletje zapored spopadal z izjemno sušnimi in vročimi razmerami, a to je vse v skladu z napovedmi strokovnjakov, da bo naša celina postala vse bolj sušna in vse bolj vroča. Andrea Toreti, raziskovalec v znanstvenem središču Evropske komisije, je dejal, da so znanstveniki vendarle domnevali, da bo takšna raven suše dosežena šele leta 2043. "Če ne bomo ukrepali, bodo takšne razmere postale stalnica," je jasen.

Satelitski posnetki kažejo, da Evropa trpi hudo sušo že vse od leta 2018, vse višje temperature pa takšno stanje le še poslabšujejo, kar vodi v začaran krog vse večjega pomanjkanja vode. "Še pred leti bi gladko zatrdil, da imamo v Evropi dovolj vode. Zdaj pa številke kažejo na to, da imamo veliko težavo," je za Politico dejal vodja satelitske raziskave Torsten Mayer-Gürr, ki je posvaril, da tudi še tako mokra pomlad ne more napolniti podzemnih zalog. Če bi se Evropa želela izviti iz težav in ne bi vsakega koledarskega leta začela s pomanjkanjem podzemnih voda, bi potrebovali skoraj desetletje res obilnih padavin.

Podnebne spremembe razmere še poslabšujejo

Strokovnjaki opozarjajo, da je dolgoročno napovedovanje padavin vse težje, saj podnebne spremembe spreminjajo dolgoletne padavinske vzorce. A tudi če se količina padavin v prihodnjih letih ne bi zmanjšala, bi se zaradi podnebnih sprememb zmanjšala količina vode, ki je na voljo. Kot pojasnjujejo pri Politicu, je suša kompleksen pojav, na katerega vpliva več dejavnikov, od slabega upravljanja z vodo do čezmerne porabe, dodatna obremenitev pa so tudi vse višje temperature.

Kot je pojasnil nemški hidrolog Fred Hattermann, podnebne spremembe na tri načine vplivajo, da Evropa postaja vse bolj sušna. Prvi je ta, da zaradi dviga temperature izhlapi vse več vode. Drugič, podnebne spremembe slabijo zračni tok nad Evropo, zato se sistemi zračnega tlaka ujamejo in povzročijo daljša obdobja vročih in suhih razmer, kot se je zgodilo lani, ali dolgotrajne obilne padavine, kot so bile hude poplave v Nemčiji leta 2021. Tretji dejavnik pa je ta, da se evropski ledeniki in snežna odeja zaradi naraščajočih temperatur hitro krčijo, kar pomeni, da so velike evropske reke, kot so Ren, Donava, Rona ali Pad, vse manj vodnate. "Doprinos vode zaradi taljenja ledu in snega v gorah v vodne rezervoarje bo letos mnogo manjši kot običajno, pa je bilo že lansko leto najslabše v zadnjih desetih letih," je dejal Toreti.

Po Toretijevih besedah bodo poleti še posebej ranljive Španija, južni del Portugalske, Italija in Francija. "Vendar se tudi na Poljskem, v Bolgariji, Romuniji in Grčiji kažejo opozorilne razmere za sušo," je dejal. Evropski observatorij za sušo opozarja tudi na pomanjkanje vode v državah na severu Evrope.

Preskrba z vodo kot politično vprašanje

Kljub mnogo opozorilnim znakom in izkušnjam iz prejšnjih let se države na nove razmere prilagajajo le počasi – kritiki pravijo, da prepočasi. Opozarjajo predvsem, da je premalo storjenega za odpravo slabega upravljanja virov. Po ocenah industrije se namreč četrtina pitne vode v Evropi izgubi v puščajočih cevovodih. Vprašanje preskrbe in dostopa do vode tako vse bolj postaja tudi pereče politično vprašanje. Lani poleti so v Združenem kraljestvu, Franciji, Španiji in Italiji uvedli omejitve porabe vode, kar je sprožilo vprašanja o prednostni uporabi vode za turistično infrastrukturo, velike industrijske obrate in kmetijstvo. V južni Nemčiji so se pravni spori zaradi vode v zadnjih dveh desetletjih podvojili. V Franciji pa so napetosti med okoljevarstveniki in kmeti zaradi gradnje vodnih zbiralnikov prejšnji mesec sprožili nasilne spopade.

Še nekaj fotografij z juga Španije, posnetih aprila in maja letos, si oglejte v galeriji.