Zakon, ki sta ga vlada in parlament pripravljala več let, naj bi z navezavo na davčno politiko pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov za 50 odstotkov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

V skladu z zakonom bi se zaradi posebne obdavčitve podražila bencin in dizelsko gorivo, letalski potniki pa bi za vozovnice morali plačati okoljsko dajatev v višini do 120 frankov (110 evrov). Ljudje so predlog zavrnili z 51 odstotki proti in 49 odstotki za.

Z zakonom je država nameravala doseči cilje iz pariškega podnebnega sporazuma. Njegovi nasprotniki so med drugim izpostavljali, da je država odgovorna le za 0,1 odstotka svetovnih emisij.

V nasprotju s tem zakonom sta bila bolj pričakovana izida referendumskega glasovanja o dveh drugih okoljskih pobudah, ki so ju volivci in volivke prav tako zavrnili.

Ena pobuda je zadevala prepoved uporabe sintetičnih pesticidov, v okviru druge pa bi bili do državnih subvencij upravičeni le tisti kmetje, ki ne uporabljajo pesticidov ali antibiotikov za zdravljenje bolnih živali. Omejili bi tudi količino tekočega gnoja na poljih.

Volivci so oba predloga zavrnili z nekaj manj kot 61 odstotki glasov.

Po drugi strani pa so s približno 57 odstotki potrdili protiteroristični zakon, ki daje policiji dodatna pooblastila, ter s približno 60 odstotki zakon, ki ureja nadomestila za podjetja, prizadeta v pandemiji covida-19.