Prizor s protesta v Tbilisiju. Foto: Reuters
Prizor s protesta v Tbilisiju. Foto: Reuters

"Obžalujemo, da se gruzijsko vodstvo oddaljuje od EU-ja in njegovih vrednot," je na omrežju X zapisala von der Leyen in izrazila podporo siceršnji odločitvi Gruzijcev za evropsko prihodnost. "Vrata v EU ostajajo odprta," je dodala in poudarila, da je vrnitev države na Kavkazu na evropsko pot v rokah njenega vodstva.

Obžalovanje nad odločitvijo vlade v Tbilisiju sta v skupni izjavi izrazili tudi nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas in nova komisarka za širitev Marta Kos, ki se danes skupaj z novim predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo mudita na obisku v Kijevu.

"Opozarjava, da so dejanja gruzijskih oblasti in demokratično nazadovanje privedla do dejanske ustavitve pristopnega procesa že junija letos ter da je finančna pomoč EU-ja, ki neposredno koristi gruzijskim oblastem, trenutno ustavljena," sta zapisali in med drugim obsodili nasilje gruzijske policije nad protestniki, ki nasprotujejo odločitvi vlade.

Gruzijski premier Irakli Kobahidze je v četrtek izjavil, da Gruzija sicer ostaja zavezana evropski integraciji, ki jo ima za cilj zapisano tudi v ustavi, a da aktivnosti v zvezi s približevanjem povezavi odlaga na leto 2028. Med drugim je dejal tudi, da se Gruzija ne bo pustila izsiljevati.
Evropski parlament je namreč ta teden zaradi očitkov o volilnih nepravilnostih pozval k ponovitvi oktobrskih parlamentarnih volitev, na katerih je zmagala vladajoča stranka Gruzijske sanje. Ob tem je pozval tudi k uvedbi sankcij proti nekaterim politikom, vključno s Kobahidzejem, ki da so odgovorni za nazadovanje demokracije v državi.

Gruzijska predsednica dejala, da ne bo zapustila položaja do ponovne izvedbe parlamentarnih volitev

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili se je v soboto označila za edino legitimno predstavnico oblasti v Gruziji in dejala, da ne bo zapustila položaja do ponovne izvedbe parlamentarnih volitev. Njenega naslednika naj bi sicer izbrali sredi meseca.

Predsednica, ki podpira opozicijo, ne priznava in na ustavnem sodišču izpodbija izid volitev, na katerih je konec oktobra zmagala stranka Gruzijske sanje premierja Iraklija Kobahidzeja.

Parlament v trenutni sestavi po volitvah prejšnji mesec je označila za "nelegitimnega", poroča BBC. "Če volitve ne odražajo volje ljudi, potem niso legitimni niti parlament, niti vlada, niti predsednik države, ki ga bodo izvolili prihodnji teden," je poudarila.

Novoizvoljeni 150-članski parlament naj bi namreč 14. decembra kot del 300-članskega volilnega kolegija izvolil novega predsednika države, potem ko so Gruzijske sanje leta 2017 s spremembo ustave dosegle, da predsednika ne izbirajo več volivci in volivke.

Stranka je sredi tedna za svojega kandidata imenovala nekdanjega nogometaša in skrajnega desničarja Mihaila Kavelašvilija. Po izvolitvi, ki je z novim sistemom tako rekoč zagotovljena, naj bi Kavelašvili petletni mandat nastopil 29. decembra.

"Ponujam stabilnost za tranzicijo, saj ljudje na ulicah zahtevajo nove volitve, da bi obnovili to državo in njeno evropsko pot," je dejala predsednica Zurabišvili.

Premier Kobahidze je dejal, da razume predsedničino "čustveno stanje", a bo morala predsednica 29. decembra zapustiti rezidenco in položaj prepustiti "legitimno izvoljenemu predsedniku".

Predsednica Salome Zurabišvili podpira opozicijo. Foto: EPA
Predsednica Salome Zurabišvili podpira opozicijo. Foto: EPA

Opozicijske stranke, ki so na nedavnih parlamentarnih volitvah osvojile mandate, jih ne želijo prevzeti in očitajo poneverbo glasov. Pozivajo k novim volitvam pod mednarodnim nadzorom. Vladavino Gruzijskih sanj v opoziciji označujejo za "nelegitimen režim".

Protesti že tretji dan zapored

V Gruziji so medtem v soboto zvečer že tretji dan zapored potekali protesti, potem ko je premier Kobahidze v četrtek napovedal odložitev dejavnosti v povezavi s približevanjem države EU-ju na leto 2028.

Na ulicah glavnega mesta Tbilisi se je zbralo več tisoč ljudi, izbruhnili so tudi spopadi med protestniki in policijo. Policisti so protestnike pretepali in nanje streljali z gumijastimi naboji in vodnimi topovi. Več kot 100 so jih aretirali.

Protestniki so se na ulicah zbrali tudi v Batumiju, Kutaisiju, Zugdidiju in drugod po državi.

Premier je pohvalil policijo, za protestnike pa je dejal, da delujejo po naročilu zunanjih sil z namenom spodkopavanja države.

V EU-ju in ZDA so kritizirali pretirano uporabo sile proti protestnikom. "Podpiramo Gruzijce in njihovo odločitev za evropsko prihodnost. Obsojamo nasilje nad protestniki in obžalujemo signale vladajoče stranke, da Gruzija ne želi nadaljevati poti v EU in da se država oddaljuje od demokracije. To bo imelo neposredne posledice na strani EU-ja," je danes na omrežju X sporočila nova visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas.

Iz Washingtona pa so ob tem sporočili, da prekinjajo strateško partnerstvo z Gruzijo. Kobahidze je glede tega dejal, da gre za "začasni dogodek" in da se bo Gruzija pogovarjala z novo vlado novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, ko bo ta januarja prevzel položaj.

"Gruzijci v veliki večini podpirajo povezovanje z Evropo. Odločitev o prekinitvi pristopnega procesa k EU-ju je v nasprotju z obljubo, zapisano v ustavi, da si bo Gruzija prizadevala za popolno vključitev v EU in Nato," je sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Matthew Miller.

Medvedjev: Gruzija gre po poti Ukrajine

Oglasil se je nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev, ki je dejal, da gre v Gruziji za poskus revolucije. Gruzija "gre hitro po poti Ukrajine v temno brezno. Običajno se takšne stvari končajo zelo slabo," je dejal.

V Gruziji je od leta 2012 na oblasti stranka Gruzijske sanje, ki ji kritiki očitajo, da skuša državo usmeriti stran od EU-ja in jo približati Rusiji.

Gruzijska predsednica namerava vztrajati na položaju