"Če skupina Wagner namesti svoje serijske morilce v Belorusiji, bo vsem sosednjim državam pretila še večja nevarnost nestabilnosti," je po srečanju šestih vzhodnoevropskih zaveznic in Stoltenberga v Haagu dejal litovski predsednik Gitanas Nauseda.
Tudi poljski predsednik Andrzej Duda je izrazil zaskrbljenost: "To je zelo resno in skrb zbujajoče, sprejeti moramo odločne odločitve. To zahteva zelo trd odgovor Nata." Zavezništvo je pozval, naj o grožnji Wagnerjeve skupine v Belorusiji spregovorijo tudi na vrhu 11. in 12. julija v Litvi.
Vodja Wagnerjeve skupine Jevgenij Prigožin je v torek v skladu z dogovorom, ki ga je ob prekinjenem sobotnem uporu sklenil z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom, prispel v Belorusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je napovedal, da bodo Wagnerjevim plačancem ponudili vključitev v redno rusko vojsko ali premestitev v Belorusijo k Prigožinu.
Jens Stoltenberg je ob tem dejal, da je še prezgodaj ocenjevati posledice premika Wagnerjevih enot v Belorusijo, poudaril pa je povečane obrambne zmogljivosti na vzhodnem krilu. "Svojo vojaško navzočnost v vzhodnem delu zavezništva smo že povečali in sprejeli bomo odločitve za nadaljnjo krepitev svoje kolektivne obrambe z več silami visoke pripravljenosti in več zmogljivostmi na prihajajočem vrhu," je dejal.
Stoltenberg: Putinova vojna poglobila delitve v Rusiji
"Moskvi in Minsku smo poslali jasno sporočilo, da bo Nato zaščitil vsakega zaveznika, vsak centimeter Natovega ozemlja," je dodal.
Glede sobotnega prekinjenega upora Wagnerja v Rusiji je komentiral, da je Putinova "nezakonita vojna" v Ukrajini poglobila delitve v Rusiji. "Hkrati pa ne smemo podcenjevati Rusije. Zato je še toliko pomembneje, da Ukrajini še naprej nudimo podporo," je še povedal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje