Glede na vzporedne volitve, ki jih je izvedel institut Ipsos, sta Macronovo zavezništvo Skupaj in Nupes dobila po 25,2 odstotka glasov, na tretjem mestu je Nacionalni zbor skrajne desničarke Marine Le Pen z 18,9 odstotka, četrti so desnosredinski Republikanci s 13,7 odstotka glasov.

Končni izid volitev v 577-člansko nacionalno skupščino bo sicer znan šele po drugem krogu volitev prihodnjo nedeljo.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki navaja projekcije instituta Ifop-Fiducial, je Macronova stranka na dobri poti, da ostane najmočnejša sila v državi, saj bi lahko dobili med 275 in 310 sedežev. Absolutna večina je sicer 289 sedežev. Projekcija Ipsosa pa Macronu napoveduje med 255 in 295 sedežev. Leva koalicija Nupes, v kateri so poleg Melenchonove Nepokorne Francije še komunisti, ekologi in socialisti, naj bi dobila med 150 in 220 sedežev. Nacionalnemu zboru se obeta okoli 20 sedežev.

Sestava 577-članske nacionalne skupščine bo sicer znana šele po drugem krogu čez teden dni. V prvem krogu pa se napoveduje rekordno nizka udeležba, na volišča naj bi prišla manj kot polovica od okoli 46 milijonov volivcev.

Parlamentarne volitve v Franciji potekajo po dvokrožnem sistemu. Za izvolitev v prvem krogu mora kandidat v svojem okraju dobiti najmanj 50 odstotkov glasov, ki predstavljajo najmanj 25 odstotkov vpisanih volivcev. Če v prvem krogu nihče ne dobi absolutne večine, se najboljša kandidata čez teden dni pomerita v drugem krogu. Ta pomeni, da bo izid volitev dokončno znan šele po zaprtju volišč v nedeljo, 19. junija.

Sklepanje zavezništev?

Volitve so pomemben preizkus za francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki si je aprila zagotovil drugi petletni mandat v Elizejski palači. Njegovemu zavezništvu Skupaj se sicer obeta zmaga, a je vprašanje, ali bo dobilo absolutno večino, to je najmanj 289 sedežev. Brez te bo imel Macron precej težje delo, kot ga je imel zadnjih pet let, saj bo moral za podporo svojim predlogom sklepati zavezništva.

70-letni Melenchon se je takoj po tistem, ko je za las zgrešil uvrstitev v drugi krog predsedniških volitev, podal v boj za zmago na parlamentarnih, ki jih je označil za tretji krog predsedniških. Za cilj si je zadal, da postane novi premier in skuša Macronu preprečiti uveljavitev njegove agende.

Melenchon bi rad znižal upokojitveno starost, medtem ko Macron napoveduje njeno zvišanje. Prav tako bi zvišal minimalno plačo. Obljublja, da bo naredil več za socialno zaščito delavcev in za okolje. Macrona označuje za liberalca, ki služi le interesom bogatih.

Macron želi medtem v svojem drugem mandatu izvesti niz reform, med njimi pokojninsko, ki je bila sicer njegov cilj že v prvem mandatu. Napoveduje znižanje davkov in spremembe pri socialnih pomočeh.

Bo Macronu "prinesla točke" premierka Elizabeth Borne?

Sorodna novica Elisabeth Borne imenovana za prvo francosko premierko v 30 letih

Po predsedniških volitvah je maja preoblikoval svojo vlado, s čimer naj bi ji dal nov zagon. Na čelo vlade je postavil ministrico za delo Elizabeth Borne. 61-letnica, šele druga ženska na premierskem položaju v Franciji, velja za dokaj levo usmerjeno, s čimer naj bi skušal Macron pridobiti levosredinske volivce.

Tik pred prvim krogom volitev, v četrtek, je francoski predsednik priznal, da je vložek v igri velik in Francoze opozoril pred tem, da dajo glas skrajnežem, saj bi to "krizi dodalo še novo krizo". "Če so predsedniške volitve ključne, so parlamentarne odločilne," je dejal in volivce, ki se spopadajo s čedalje večjo draginjo, pozval, naj mu zagotovijo trdno večino.

Umazana igra

V zadnjih dneh je sicer Macronov tabor okrepil kritike na račun Melenchona. Poslanec Macronove stranke Christophe Castaner je dejal, da nekdanji trockist obljublja sovjetsko revolucijo, medtem ko je gospodarski minister Bruno Le Maire Melenchona oklical za francoskega Chaveza po pokojnem venezuelskem voditelju Hugu Chavezu.

Marine Le Pen s podporo na jugu države

Bolj razgreto je na jugu Francije, kjer se spopadata skrajna desničarja Marine Le Pen in Eric Zemmour. V regiji Provansa-Alpe-Azurna obala sta na aprilskih predsedniških volitvah oba dobila visoko podporo.

Stranka Marine Le Pen je v regiji tradicionalno močna, Zemmour pa zdaj skuša njene volivce prepričati, da je v osredotočanju na socialne in gospodarske teme postala premehka glede priseljevanja, zato naj raje podprejo njegove kandidate.

Dvokrožne volitve

Francija ima polpredsedniški sistem, kar pomeni, da ima predsednik republike sicer široka pooblastila, a je pri vladanju omejen, če nima večine v nacionalni skupščini. V tem primeru sledi t. i. kohabitacija predsednika republike in premierja različnih političnih barv.

Nazadnje se je z njo na začetku tisočletja soočil Jacques Chirac, odkar so skrajšali predsedniški mandat na pet let ter predsedniške in parlamentarne volitve potekajo tesno skupaj, pa je še ni bilo.

Volitve so dvokrožne. Za zmago mora kandidat dobiti več kot 50 odstotkov glasov v svojem okrožju, ki predstavljajo najmanj 25 odstotkov vpisanih volivcev. Če v prvem krogu nihče ne dobi absolutne večine, se najboljša kandidata v posameznem okraju čez teden dni pomerita v drugem krogu.