Emmanuel Macron (1977) je tako znova premagal vodjo Nacionalne fronte Marine Le Pen (1968), a v francoski kulturni sferi ni zaznati pretiranega navdušenja ob njegovi zmagi. Sicer se ne Macron ne Le Pen v svojih predvolilnih kampanjah skoraj nista dotaknila vprašanj kulture in umetnosti. Številni menijo, da so na splošno bila velika aktualna vprašanja, kot so okoljevarstvo, podnebna kriza, izobraževalna politika, prerazporeditev bogastva, med volilno kampanjo komaj obravnavana.

Sorodna novica Kaj se obeta kulturi in umetnosti v Franciji po drugem krogu volitev?

A se kljub zmagi okoli novega starega predsednika že zbirajo turbulentni politični vetrovi – od razočaranih levičarskih volivcev Jean-Luca Mélanchona, ki je v prvem krogu skoraj premagal Le Pen, saj ti iščejo korenite spremembe, do razočaranih mladih volivcev in proti establišmentu naravnanih podpornikov vodje Nacionalne fronte, piše Deutsche Welle (DW).

Francoski kulturniki pa so predvsem mnenja, da so volitve rešile le malokaj. "Sploh nisem zadovoljen z izidom volitev," je za DW povedal na jugu Francije živeči režiser Frank Cassenti, ki je posnel več kot 20 dokumentarnih in celovečernih filmov tako za veliko platno kot za televizijo. "To zame niso bile prave volitve," je dodal, pri čemer se je skliceval na občutek, da so volivci svoj glas oddali zgolj zato, da enemu od kandidatov preprečijo zmago.

Nezadovoljstvo z Macronom je zato verjetno spodbudilo izboljšanje rezultata protimigrantsko naravnane Marine Le Pen, ki je leta 2017 v drugem krogu osvojila približno 34, letos pa 42 odstotkov. Kot je še dejal Casseti, jih je "več kot 40 odstotkov glasovalo za takšne nazadnjaške ideje".

Cassenti, čigar film L'agression (Nasilje) je bil leta 1977 v Franciji prepovedan zaradi teme nasilja nad alžirskimi priseljenci, vidi Le Pen v neposredni tradiciji njenega ksenofobnega skrajno desničarsko usmerjenega očeta Jean-Marieja Le Pena, ki je bil celo v sodnem procesu zaradi zanikanja holokavsta. Po režiserjevem mnenju so zmerni predsedniški kandidati, kot je Macron, sami pričarali to "desno pošast" na način, da so jo zgolj stilizirali kot grožnjo, a niso odločno ukrepali proti njej. "Delež glasov skrajne desnice že leta vztrajno narašča. Če se bo tako nadaljevalo, bodo – matematično gledano – naslednjič zmagali, če zdaj ne storimo ničesar," je opomnil Casseti.

Francoski sociolog in avtor esejev ter romanov Kaoutar Harchi je še bolj kritičen do prvega Macronovega predsedniškega mandata. Njegovo politiko je opisal kot "dvigalo za ideje skrajne desnice". Harchi meni, da je Macron z odzivanjem na vprašanja skrajne desnice ta tudi dejansko "legitimiral – tako stališča Marine Le Pen kot stališča nacionalističnega tabora".

Denar za mange, šole pa brez glasbil
Dosežki Macronove kulturne politike so bili že med samo volilno kampanjo deležni glasnih kritik. Te so med drugim letele na njegov projekt t. i. kulturne izkaznice, ki mladim med 15. in 18. letom od januarja letos zagotavlja 300 evrov za kulturne dobrine, kot so knjige in gledališke vstopnice. A je zgolj v teh začetnih mesecih leta zanjo šlo približno 200 milijonov evrov – kar je več, kot znašata proračuna muzeja Louvre ali francoske Narodne opere.

Raziskave so pokazale tudi, da so mladi denar, ki so ga prejeli iz te sheme, pogosto namenili za nakup publikacij manga, s čimer je Francija dejansko postala za Japonsko vodilni svetovni trg za te publikacije. "Prav takšno ublagovljenje je težava, kaj takega se lahko zgodi le bankirju," je še dejal Cassenti in se skliceval na Macronova leta, ko je bil dejaven kot investicijski bankir. "Ob tem pa v šolah nimamo glasbil," je dodal režiser.