A številni politični komentatorji menijo, da to ne pomeni, da kulturni sektor ne bo postal tarča, če bo izvoljena skrajno desna kandidatka.

Tako rekoč nespremenjen program desne kandidatke
Marine Le Pen, vodji Nacionalne fronte, je nemara res koristila proti priseljevanju naperjena žolčna kampanja Erica Zemmourja, ki je omehčala njen ton, a njen program ostaja nespremenjen, kar spodbuja strah pred vnovičnimi kulturnimi vojnami z nezaupanjem do novinarjev, umetnikov, centrov sodobne umetnosti in muzejev ter navsezadnje do trga umetnin.

Med zadnjimi predsedniškimi volitvami pred petimi leti je 500 umetnikov in strokovnjakov iz mesta Fréjus na jugu Francije podpisalo "manifest" s svarilom pred "grozljivo politiko ustrahovanja", ki jo izvaja novoizvoljeni župan iz vrst Nacionalne fronte, ki so jo opisali kot "laboratorij za nacionalno kulturno politiko".

Tako kot v ZDA so francoska mesta, ki jih vodi skrajna desnica, tako rekoč očistila javne in šolske knjižnice "neprimernih" knjig. Le Pen med kampanjo ni govorila o svojih predlogih prepovedi prodaje umetniških "zakladov tujim interesom" ali znižanju večine subvencij gledališčem in drugim ustanovam na področju kulture. Namesto tega se je odločila poudarjati "nacionalno dediščino" in obljubila, da bo več kot podvojila proračun za obnovo zgodovinskih spomenikov na milijardo evrov.

Glavna ideja, ki Le Pen očitno loči od Macrona, je njen predlog za privatizacijo francoske javne radiotelevizije, s čimer bi spodkopala izdajanje televizijskih licenc.

Napoved nadaljevanja vprašljivega projekta kulturnih izkaznic
Emmanuel Macron glede področja umetnosti ni predlagal nič drugega kot razvoj "evropski metaverz" (nastajajoči spletni svet, kjer ljudje obstajajo in komunicirajo v skupnih virtualnih prostorih) za podporo umetniške ustvarjalnosti in avtorstva.

Zavezal se je, da bo podaljšal svoj projekt t. i. kulturne izkaznice, ki mladim med 15. in 18. letom zagotavlja 300 evrov, a je ta shema že zdaj na udaru. Samo letos je zanjo šlo okoli 200 milijonov evrov, kar je več, kot znašata proračuna Louvra ali Narodne opere. Raziskave so pokazale, da so mladi ta denar pogosto namenili za nakup publikacij manga, s čimer je Francija dejansko postala za Japonsko vodilni svetovni trg za te publikacije. Kritiki se zato sprašujejo, kako dolgo lahko tak strošek preživi v zdajšnji finančni krizi, ki je močno prizadela muzeje in druga kulturna prizorišča. Bližnjo prihodnost kulturnega sektorja bo določil tudi naslednji minister za kulturo, čigar ime in pristojnosti za zdaj ostajajo neznani.

Sorodna novica Predstavniki političnih strank o temi kulture, ki je med volilno kampanjo sicer premalo vidna

Pred prvim krogom predvsem zmedeni predlogi
Sicer se je mesto kulture v predvolilnih razpravah odražalo v zmedenih predlogih, raztresenih po različnih volilnih programih kandidatov. Zemmour je želel proračun za zgodovinske spomenike "dvigniti" na 400 milijonov evrov, kar je bolj ali manj njegova zdajšnja raven. Podobno sta Yannick Jadot iz zelene stranke in še en nacionalistični kandidat Nicolas Dupont Aignan predlagala dvig proračuna za kulturo na en odstotek državnega proračuna, torej na raven, ki je že bila dosežena pred leti. Levičarska kandidata Jean-Luc Mélenchon in Fabien Roussel sta državni proračun preprosto zamenjala z bruto domačim proizvodom (BDP) in brez pojasnila predlagala en odstotek BDP-ja.

Kandidati tokrat prvič brez javno izkazane podpore umetnikov
V nasprotju s preteklimi leti nobenega od glavnih kandidatov ni podprla kakšna skupina umetnikov. Prav tako se nihče od kandidatov pred prvim krogom volitev ni udeležil državnega srečanja gledaliških delavcev. Nekateri izmed kandidatov so sicer kulturo mimogrede omenili v svojih predvolilnih videoposnetkih, a tudi tukaj ni šlo povsem brez. Marine Le Penin je celo morala umakniti svoj video, saj je bil posnet pred Louvrom, a pri tem niso bile upoštevane avtorske pravice, ki se nanašajo na muzej in arhitekta piramide I. M. Peia. Enako se je zgodilo z Zemmourjevim videom, ki je uporabljal odlomke iz filmov in pesmi brez soglasja avtorjev.