Macron je v nedeljo slavil zmago z 58,5 odstotka (Marine Le Pen jih je zbrala 41,5), kar je bilo tesneje kot pred petimi leti, ko je bilo končno razmerje glasov med Macronom in Le Penovo 66 proti 34. Le Penova je nedeljski rezultat označila za odličen ter napovedala, da se zdaj podaja v boj za parlamentarne volitve, ki bodo junija.
Številni analitiki so že pred volitvami opozarjali, da Macron z omlednim programom, s katerim se je ponekod skoraj bolj približal desnici kot levici, izgublja volivce in prav gorečih privržencev res nima.
Da so Francozi tokrat izbirali med "slabo in slabšo" izbiro, je potrdila tudi nizka volilna udeležba, ki je bila manj kot 72-odstotna, kar je po poročanju AFP-ja najmanj na kakih predsedniških volitvah po letu 1969. 6,35 odstotka volivcev je oddalo prazne glasovnice, 2,25 odstotka pa jih je glasovnice nepravilno izpolnilo. Rekordno visoka je bila volilna abstinenca, na volišča ni prišlo 28,01 odstotka volilnih upravičencev.
Stroka in analitiki opozarjajo, da bo moral 44-letni Macron naglo povezati državo in zmanjšati vrzel razklane francoske družbe, kar je v prvih izjavah po zmagi že napovedal, a se bo še pokazalo, ali so to zgolj floskule.
Kritiki mu očitajo, da je elitist, ki nima stika s povprečnim Francozom, kar je predsednik slišal tudi med kampanjo na francoskem podeželju. Po drugi strani so mnogi revni in frustrirani Francozi rešitev videli v Marine Le Pen, ki je v zadnjih letih v večini opustila radikalno retoriko, po kateri je bil znan njen oče Jean-Marie Le Pen in v letošnji kampanji v ospredje postavila opozorila glede rasti cen in zmanjševanja kupne moči, ki tudi zaradi vojne v Ukrajini Francoze vse bolj skrbita.
Veliko je delala na terenu, zlasti na podeželju. Njeni volivci niso več le zagovorniki skrajno desnih stališč, temveč številni Francozi, ki so jih prizadele podražitve in globalizacija. Podobno kot drugi desni populisti je opustila večji del gospodarstva prostega trga, ki ga je zagovarjala stara desnica, ampak je bila kritična do Macronovih neoliberalnih reform in posvojila stare državniške politike francoske levice, kot sta 35-urni delavnik in zgodnja upokojitev.
Poskusi približanja delavskemu razredu
Macron se je v zadnjih dveh tednih kampanje na vse pretege skušal dokazati, da ni povsem brez stika z množicami, zato je veliko lobiral na podeželju in hvalil svoje gospodarske dosežke, pri tem pa je poudarjal, kako so bile to prve volitve v zadnjih desetletjih, na katerih osrednja tema ni bila visoka brezposelnost, saj je dejansko ta upadla.
Priznal pa je, da je ugotovil, da je kar veliko Francozov, ki čutijo, "da jih ne upoštevajo, ki čutijo zamere in ki se čutijo ponižane ali da se na njih gleda zviška". "Skušam poslušati na objektiven način," je dejal in priznal, da če zmaga, bo moral stvari početi "preprosteje, bolj neposredno" ter "spraviti delavski razred in politike”.
Med kampanjo je Macron priznal, da če se je francoska desnica v prvem krogu volitev povzpela do svoje najvišje ravni doslej (Le Penova in še radikalnejši Éric Zemmour sta skupaj dobila več kot 30 odstotkov glasov), je to zato, ker “mu ni uspelo pomiriti določene jeze”, navaja Guardian.
Spremembe so nujne
V Deutsche Welle so bolj konkretni: če hoče Macron ustaviti nadaljnji vzpon skrajne desnice, bo moral prilagoditi svoj program in svoj slog. Zdi se, da se Macron tega vsaj do neke mere zaveda.
"Vem, da so številni moji rojaki glasovali zame, ne, ker bi podpirali moje ideje, ampak ker si želijo ustaviti zmagoviti pohod skrajne desnice. To mi daje veliko odgovornost," je povedal v govoru po zmagi.
Volivci so nazadnje glasovali za Macrona (oz. proti Le Penovi) kljub njegovim reformam trga, ki jim nasprotujejo številni Francozi, kljub nezmožnosti pomiriti jezo in frustracije t. i. rumenih jopičev, ki so več mesecev protestirali na francoskih ulicah, čeprav ni izvedel svojega socialnega načrta za izboljšanje življenj tistih v najrevnejših soseskah in čeprav ni storil več za boj proti svetovnemu segrevanju.
"Kdor koli, razen Le Pen"
Macronu pa je uspelo prepričati dovolj volivcev levičarja Jean-Luca Melanchona, ki se mu je za las izmuznila uvrstitev v drugi krog (prejel je dobrih 20 odstotkov, Le Pen pa 23).
Mélenchonovi volivci s kakšnim velikim navdušenjem niso oddali glasova za Macrona, saj na sredinskega predsednika gledajo kot na nekoga brez trdnih prepričanj in arogantnega menedžerja, povsem brez stika s stiskami običajnih Francozov.
Kar nekaj se jih tako v nedeljo ni podalo na volišča in še zdaleč ni gotovo, da bi se čez pet let ti volivci odločili enako in bi v tem dvoboju vnovič podprli Macrona.
Deutsche Welle opozarja, da mora prav zato novi stari predsednik nujno začeti implementirati bolj leve in ekološke ukrepe. "Macron se mora spremeniti in pokazati, da razume trpljenje tistih, ki se počutijo pozabljene, da bi dal levim volivcem občutek, da je sprejemljiva alternativa. Predsednik je v govoru nakazal, da namerava storiti vse to. Zdaj pa mora to tudi uresničiti. Če tega ne bo, bi to lahko samo še dodatno okrepilo skrajno desnico. Kar bi lahko potem odločilo naslednje francoske predsedniške volitve, ne bo več "kdor koli, razen Le Pen", ampak "kdor koli, razen Macron"," sklene Deutsche Welle.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje