Foto: Hrvaška seizmološka služba, zajem slike
Foto: Hrvaška seizmološka služba, zajem slike

Na Hrvaškem se tla še vedno niso umirila. S sobote na nedeljo so seizmologi potrdili deset šibkejših popotresnih sunkov, najmočnejšega z močjo 2,9. V soboto so ob 19. uri čutili nekoliko močnejšega z močjo 3,5 v Petrinji, v nedeljo zjutraj pa je bil manjši potres v Zagrebu z močjo 2,7, nekaj minut čez poldne pa še nekoliko manjši (1,4), poroča Evropsko-mediteranski seizmološki center (EMSC).

Hrvaški seizmologi z zagrebške naravoslovno-tehniške fakultete, kjer je Seizmološki urad Hrvaške, so objavili posnetek potresnega dogajanja, ki je vodilo v torkov rušilni potres. Do zdaj so sicer zaznali 374 popotresnih sunkov.

Objavljeni posnetek sicer zajema le seizmološko dogajanje dveh dni; dneva pred samim potresom, ko se je v ponedeljek, 28. decembra 2020, zemlja na območju Petrinje stresla z močjo 5, in torka, dneva rušilnega potresa z močjo 6,2. Zanimivo, tudi potres v L'Aquili v Italiji aprila leta 2009, v katerem je umrlo 299 ljudi, je udaril z močjo 6,2. Na Hrvaškem je v potresu umrlo sedem ljudi, v soboto je bil dan žalovanja.

Moški v Petrinji se je smrtno ponesrečil pri popravljanju strehe

Iz Petrinje pa poročajo o še eni tragediji, saj se je smrtno ponesrečil prostovoljec, ki je padel s strehe. V sanaciji objektov pa sta se poškodovala še dva gasilca, skupno šest.

Gasilci pomagajo pri čiščenju razbitin podrtih objektov, pri sanaciji uničenih streh, zaščiti porušenih objektov ter pomagajo pri reševanju in zaščiti ljudi, so sporočili iz Hrvaške gasilske skupnosti. Gasilci delajo v težkih razmerah in so tudi izmučeni, zato delajo v dveh izmenah. Na terenu je skupno 488 gasilcev in 122 gasilskih vozil iz 17 gasilskih društev v Siško-moslavški županiji kot tudi pripadniki Državne enote za posredovanje pri požaru Dubrovnik.

Na Hrvaškem naprave za merjenje potresa iz leta 1908

"Zavod za geofiziologijo ima naprave iz leta 1908. Vlada, upam, da nekdo tam gor to sliši," pa je sinoči za televizijo RTL Direkt izjavil seizmolog Tomislav Fiket z zagrebške naravoslovno-matematične fakultete, ki sledi potresni dejavnosti na Hrvaškem.

Sorodna novica Na Hrvaškem dan žalovanja, v bližini Petrinje nastajajo velike luknje

Portal Index.hr pa se je pogovarjal z neodvisnim mestnim svetnikom Markom Torjancem, ki je dejal, da je na Hrvaškem le devet potresnih instrumentov za opazovanje dinamičnega vedenja pregrade (akcelerograf), moralo pa bi jih biti najmanj 25. Ob tem je omenil, da jih ima Italija 9000, Mehika pa 10.000.

V Sloveniji imamo 26 državnih mrež potresnih opazovalnic in še 11 dopolnilnih.

Zagreb ima le štiri akcelelografe

Kot še piše Index, ima mesto Zagreb, ki ga je 22. marca lani streslo z močjo 5,1, kar je povzročilo večjo gmotno škodo na objektih (ki še vedno ni sanirana), le štiri akcelelografe, glede na svojo lego na potresnem območju pa bi jih moralo imeti 200, "kar ga uvršča med mesta z najmanjšim številom akcelelografov na svetu, celo v primerjavi z mesti, ki so na potresno manj nevarnih območjih".

Torjanec je še opozoril, da mladi znanstveniki, ki se ukvarjajo s tem področjem, zapuščajo Hrvaško, saj ne najdejo dela, "hkrati pa na Hrvaškem primanjkuje seizmologov".

Mestni svet Zagreba zavrnil nakup novih naprav

Zato je pred kratkim sestavil predlog, s katerim bi prenovili naprave in seizmološke prostore, in ga predal mestnemu svetu v obravnavo, a so proti njemu, tako je dejal, glasovali tako vsi poslanci HDZ-ja kot župan mesta Zagreba Milan Bandić (nekdanji član SDP-ja), saj da to ni v pristojnosti mesta.

"Svojo odločitev so utemeljili s tem, da mesto ni pristojno za nakup teh postaj. V položaju, kakršen je zdaj, je neverjetno, da se bomo pogovarjali, v čigavi pristojnosti je to, v te zadeve bi se morale vključiti tudi lokalne samouprave," je še dodal Torjanec.

V Petrinji je bilo uničenih več kot 2000 objektov. Foto: BoBo
V Petrinji je bilo uničenih več kot 2000 objektov. Foto: BoBo

V omenjenem predlogu je podal zahtevo, da mesto Zagreb glede na svoje finančne zmožnosti omogoči nakup akcelelografov, prostor za njihovo namestitev, neovirano delo in vzdrževanje. Vrednost prenove je bila ocenjena na nekaj več kot dva milijona kun ali 280.000 evrov.

Mesto Zagreb je sicer leta 2009 Naravoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu, oddelku za geofiziologijo, Seizmološkemu uradu Republike Hrvaške, dodelilo 340.000 kun ali 44.200 evrov za nakup dveh seizmoloških naprav, ureditev prostorov seizmološke postaje, namestitev opreme in trimesečno vzdrževanje mreže in delovanja ter analize pridobljenih podatkov.

Mesto Zagreb je v letih 2013 in 2014 kupilo in fakulteti oz. seizmološkemu uradu predalo še dva seizmografa in štiri akcelelografe. Mesto Zagreb ima tako le štiri akcelelografe, glede na potresno območje pa bi jih moralo imeti 200, še piše Index.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO