Pred uvedbo nove spremembe je poljska zakonodaja splav dovoljevala, ko so predporodni pregledi pokazali, da je zarodek huje poškodovan ali da ima neozdravljivo bolezen, ki ogroža njegovo življenje, kar pa po novem ni več utemeljen razlog za umetno prekinitev nosečnosti. Lani so v državi izvedli manj kot 2000 splavov, razlog za 98 odstotkov teh posegov je bil prav huda okvara zarodka, na primer genetske napake.
Umetna prekinitev nosečnosti se lahko v državi po novem izvede le še v primerih, ko je zaradi zdravstvenega tveganja ogroženo materino življenje ali ko je zanositev posledica posilstva ali incesta.
Na Poljskem je zelo omejena tudi uporaba urgentne kontracepcije, t. i. jutranje tabletke, nekateri zdravniki pa umetne prekinitve nosečnosti ne izvajajo zaradi ugovora vesti.
Od petkove razsodbe protesti
Kot kažejo javnomnenjske raziskave, si Poljaki tovrstne zaostritve zakonodaje s področja splava niso želeli.
"Niti v najhujši mori si ne bi mislila, da se bo zgodilo kaj takega. To je do žensk kruto," je za The Telegraph povedala ena izmed udeleženk protestov, ki so na večer po odločitvi ustavnega sodišča zajeli ulice osrednjih poljskih mest, med drugim Poznanja, Varšave, Vroclava, Lodža in Krakova. Protesti se nadaljujejo že šesti dan, v nekaterih mestih so udeleženci zaprli osrednje prometnice in poti javnega prometa.
Niti v najhujši mori si ne bi mislila, da se bo zgodilo kaj takega. To je do žensk kruto.
"Ne predstavljam si, kako bi bilo, če bi bila prisiljena roditi otroka, ki bi kmalu zatem umrl," je za CBS News povedala mlajša protestnica. "Svoboda, enakost, pravice žensk," so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP vzklikali nekateri udeleženci, ki so nosili transparente z napisi, da se na Poljskem dogaja vojna proti ženskam. Večino na protestnih shodih predstavljajo mlajše ženske.
Pred prostori stranke PiS v različnih mestih so prižigali sveče, med drugim so se zbirali pred hišo vodje stranke Zakon in pravičnost (PiS) Jaroslawa Kaczynskega, ki so jo varovali policisti. Prišlo je do trkov med policijo in udeleženci shodov, ki so metali kamenje, policisti pa so po poročanju BBC-ja uporabili solzivec.
Poljske oblasti so sicer za zajezitev širjenja novega koronavirusa uvedle omejitvene ukrepe, med drugim prepoved zbiranja več kot deset ljudi v večjih mestih, ki jih ljudje s protesti kršijo.
Večina ustavnih sodnikov iz ene stranke
Predlog za dodatno zaostritev zakonodaje s področja splava na Poljskem, ki je že sicer ena najstrožjih v Evropi, so lani na sodišče vložili poslanci vladajoče stranke PiS. Stranka je imenovala tudi večino sodnikov ustavnega sodišča, vendar zanika, da je kakor koli vpletena v njihovo odločitev.
Zakonodajo o umetni prekinitvi nosečnosti iz leta 1993 so spremenili z utemeljitvijo, da se ne sklada z ustavno določbo o zaščiti življenja.
Stranka PiS, ki je skupaj z vodjo Kaczynskim na oblasti od leta 2015, si po besedah njenih predstavnikov prizadeva, da bi ohranila tradicionalni katoliški značaj države.
Poskus spremembe že spomladi
Aprila letos je poljski parlament v prvem branju potrdil spremembo pravice do umetne prekinitve nosečnosti, ki jo je zdaj uzakonilo ustavno sodišče.
Zaostritev zakonodaje so tedaj podprli poslanci PiS, desne stranke Konfederacija in nekateri poslanci konservativne Kmečke stranke.
Tudi tedaj so potekali množični protesti, vladajoča stranka je bila zaradi predloga zakona v času, ko je bilo zaradi epidemije novega koronavirusa prepovedano zbiranje, deležna kritik, zakonodaja pa ni bila sprejeta.
Predsednik Duda spremembo podpira
Novo omejitev umetne prekinitve nosečnosti je za Katoliško tiskovno agencijo (CNA) pozdravil poljski predsednik Andrzej Duda, ki je povezan z omenjeno stranko. Predsednik je umetno prekinitev nosečnosti izenačil s t. i. evgeniko, s katero naj bi skušali izriniti bolezni.
"Danes je Poljska zgled za Evropo in za ves svet," je za CBS News dejala predstavnica skupine, ki si je prizadevala za zaostritev zakonodaje.
Pravice žensk
"To je žalosten dan za človekove pravice," je po razsodbi na Twitterju zapisala komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović in napovedala, da bo razsodba prinesla še več nezakonitih splavov na Poljskem in v tujini za tiste, ki si to lahko privoščijo, za tiste, ki pa si tega ne morejo privoščiti, pa bo pomenila še hujše težave. "Gre za kršitev človekovih pravic," je zapisala komisarka.
Takšnega napada na žensko zdravje in dobro počutje ter na človekove pravice, ki se dogaja na Poljskem, v Evropski uniji še nismo videli.
"Takšnega napada na žensko zdravje in dobro počutje ter na človekove pravice, kot se dogaja na Poljskem, v Evropski uniji še nismo videli. Poljska je zdaj edina članica EU-ja, ki je v zadnjih desetletjih iz svoje zakonodaje izključila možnost zakonitega splava. To pomeni, da je ogroženo življenje žensk in njihovo zdravje," je za Euronews dejala direktorica za Evropo pri Centru za reproduktivne pravice Leah Hoctor.
Različni odbori Združenih narodov (ZN) so že večkrat opozarjali na po njihovem mnenju krivično obravnavo žensk pri dostopu do splava.
Odbor za preprečevanje mučenja je v lanskem poročilu med drugim opozoril, da si lahko komisija za odločanje o splavu, če se ženska ob zavrnitvi možnosti splava pritoži, vzame tudi do 30 dni časa za odločanje, kar je po presoji predstavnikov ZN-a predolgo obdobje, zato so predlagali omejitev deset dni.
ZN je državo pozval še, naj splav dekriminalizira, ocenili pa so tudi, da je na Poljskem težko dostopati do informacij o možnostih umetne prekinitve nosečnosti.
Posegi v tujini
Skupine, ki se zavzemajo za pravice žensk, računajo, da v resnici na Poljskem izvedejo okrog 200.000 splavov, in sicer bodisi nezakonito bodisi v tujini, poroča BBC. Poljske ženske za umetno prekinitev nosečnosti odpotujejo v Nemčijo, na Češko, v Ukrajino, Združeno kraljestvo ali druge države oziroma jutranjo tabletko naročijo iz tujine po spletu.
Poljski ginekolog Janusz Rudzinski, ki dela v Nemčiji, je za CNN povedal, da k njemu za umetno prekinitev nosečnosti na teden prihaja okrog šest žensk, ki so jih na Poljskem zavrnili.
Rudzinskega po telefonu za nasvete prosijo tudi ženske, ki za potovanje nimajo denarja, srečal se je že s primeri, ko se skušale splav napraviti same, kar je imelo zanje hude zdravstvene posledice, kot je sepsa.
Na organizaciji Amnesty International ocenjujejo, da se bo s spremenjeno zakonodajo še več žensk odločalo za umetno prekinitev nosečnosti v tujini oziroma se bo na tem področju razširil črni trg.
Carigrajska konvencija
Za spremembo zakonodaje s področja umetne prekinitve nosečnosti se je zavzemala tudi vplivna skupina Ordo Iuris, poljska pravna organizacija, ki združuje akademike in pravnike ter se naslanja na pravico do zaščite življenja, pri čemer kot začetek razume spočetje, in ne rojstva.
To je žalosten dan za človekove pravice.
Organizacija si prizadeva za izstop iz carigrajske konvencije, tj. konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki po mnenju članov organizacije "s svojimi najbolj osnovnimi predpostavkami uničuje institucijo družine, ki jo prikazuje kot vir nasilja, ter zmanjšuje pravice staršev, da svoje otroke vzgajajo glede na svoja prepričanja in verovanje".
Poljska je julija napovedala, da bo iz konvencije odstopila, tedaj je njeno namero generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić označila za alarmantno, kritični pa so bili tudi evropski poslanci.
Poljska vlada je sicer na slovensko vlado naslovila poziv, naj od carigrajske konvencije odstopi skupaj z njo.
V preteklosti na Poljskem več poskusov sprememb
Na Poljskem so v zadnjih letih večkrat skušali spremeniti pogoje za dostop do umetne prekinitve nosečnosti, v ospredju teh prizadevanj je bila stranka PiS, v vseh primerih do sedaj pa so uveljavitev sprememb ustavili množični protesti po državi.
Zakonodaja na področju splava, ki so jo na Poljskem sprejeli leta 1993, je umetno prekinitev nosečnosti dovolila v primeru posilstva ali incesta, ko je življenje noseče ženske ogroženo, pa tudi ob hudi okvari zarodka. Več desetletij pred tem je bila umetna prekinitev nosečnosti na Poljskem dovoljena brez posebnih omejitev, gre za eno redkih držav, ki je pogoje pozneje zaostrila.
Predlog za popolno prepoved splava leta 2016
Leta 2016 so na Poljskem obravnavali predlog popolne prepovedi splava, in sicer tudi v primeru posilstva ali incesta, ki ga je vložila stranka PiS. Skupina za pravičnost in človekove pravice, ki se izreka o zakonodaji, je parlamentu predlagala, da spremembe ne sprejme.
K tej odločitvi so pripomogli tudi množični protesti, po neuradnih podatkih se je na ulicah poljskih mest zbralo 30.000 ljudi. Tedanji shodi so poznani tudi kot "črni protesti", saj so bili udeleženci oblečeni v črno, glede na ankete javnega mnenja pa jim je bila javnost naklonjena.
Dva tedna po predlogu so zakonodajo člani stranke PiS umaknili.
Množični protesti na Poljskem pred štirimi leti, ki so potekali v več kot sto mestih v državi in v več krajih v tujini, med drugim v Sarajevu, Bruslju in New Yorku, so spodbudili podobne shode tudi na Irskem, kjer so tedaj predlagali skoraj popolno prepoved umetne prekinitve nosečnosti.
Na Irskem so prepoved splava odpravili leta 2018.
Pred dvema letoma na mizi dva predloga
Leta 2018 je poljski parlament ponovno razpravljal o dveh predlogih na temo splava, in sicer naj bi po prvem predlogu zakonodajo omilili, po drugem pa naj bi jo zaostrili tako, da bi prepovedali splav v primerih okvare zarodka.
Prvi predlog pobude Rešimo ženske 2017, ki v parlamentu ni imel podpore, je zagovarjal, da bi bila umetna prekinitev nosečnosti dovoljena do 12. tedna, poleg tega pa naj bi omogočili vsesplošni dostop do urgentne kontacepcije.
Predlog je sprožil proteste v poljski prestolnici in drugim mestih, sprememba zakonodaje pred dvema letoma ni bila sprejeta.
Protesti staršev otrok z invalidnostjo
Po uveljavitvi spremembe zakonodaje bo prepovedan tudi splav zarodkov z različnimi okvarami, ki lahko pomenijo invalidnost. Starši otrok z invalidnostjo na Poljskem opozarjajo na to, da so v slabem položaju. Leta 2018 so protestirali pred poljskim parlamentom in navedli nizko podporo, ki jo prejemajo od države in ki se izteče, ko njihovi otroci dopolnijo 18 let.
Oče Krysztof Marciniak je za Deutche Welle povedal, da je moral za voziček svojega 42-letnega sina plačati sam in da imajo osebe z invalidnostjo ter njihovi starši premalo možnosti.
Leta 2020 prejmejo poljski starši, ki skrbijo za otroke z invalidnostjo, ob tem pa nimajo druge službe, po podatkih Evropske komisije na mesec nekaj manj kot 400 evrov, v primeru socialno ogroženih družin pa še okrog 135 evrov več. Staršem otrok z invalidnostjo na Poljskem med drugim omogočajo tudi daljši porodniški dopust.
Predlogi za zaostritve tudi na Slovaškem
Na Slovaškem so predlagali podobno zakonodajo kot na Poljskem, ki bi tudi v tej državi spremenila pogoje za dostop do splava, vendar je parlament prejšnji teden ni potrdil.
Zakonodaja naj bi med drugim v večji meri omejila dostop do umetne prekinitve nosečnosti, uvedla nove čakalne dobe in nove zahteve po potrdilih zdravstvene stroke. Ženske naj bi morale ob odločitvi za splav navesti več zasebnih informacij, ki bi jih hranili v državnem informacijskem središču, poroča Amnesty International.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje