V sodbi piše, da so sirskega begunca zlomile izkušnje na Hrvaškem. Policisti naj bi ga mučili, poškodovali, urinirali po njem, vzeli oblačila in mu uničili prenosni telefon. Kar osemnajstkrat naj bi ga nezakonito vrnili na bosansko mejo, tudi omamljenega s solzivcem.

Nižje sodišče mora zdaj znova odločati o deportaciji prebežnika, ki se je po balkanski poti, tudi prek Slovenije, prebil do Švice.

Zato je švicarsko zvezno upravno sodišče ustavilo namero sekretariata za migracije, da prebežnika na podlagi določil dublinske uredbe vrne na Hrvaško. Resno je namreč podvomilo, da Hrvaška spoštuje temeljne pravice prebežnikov.

Hrvaška policija že mesece zavrača vsa poročila o nasilju. "Posebne ekipe, ki obravnavajo uporabo sile nad ljudmi, ne samo nad prebežniki, so natančno raziskale vsak primer in odgovorile na vsako tako poročilo. Za zdaj primera zlorabe sile ni bilo," je na hrvaški radioteleviziji HRT pred nekaj dnevi dejal pomočnik generalnega direktorja policije Zoran Ničeno.

Tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović ne priznava policijskega nasilja. Prav za švicarsko televizijo SRF je julija sicer dejala, da je "treba uporabiti malo sile" pri preprečevanju vstopa prebežnikov v državo. "Odrgnine, modrice in telesne poškodbe" je ob neki drugi priložnosti pripisala zahtevnemu terenu.

Slovenija na Hrvaško vrnila pet tisoč ljudi

Slovenija je letos na Hrvaško vrnila že približno pet tisoč ljudi. "Seveda se postavlja vprašanje, kdaj bo tudi Slovenija priznala, da je odgovorna za to, da ljudi ne vrača tja, kjer so izpostavljeni nehumanemu, nečloveškemu in krutemu ravnanju," opozarja Katarina Bervar Sternad iz pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij.

Precedenčna švicarska sodba je potrdila, na kar prebežniki sami, mediji ter nevladniki že dolgo opozarjajo. "Sodba pomeni predvsem novo, dobro prakso, ki jim bodo sledila tudi druga sodišča, tudi slovensko upravno sodišče," še meni Bervar Sternadova. Na notranjem ministrstvu ne želijo ugibati, kaj bi tak scenarij pomenil za Slovenijo.