Vsi sodelujoči na seji so podprli predlog kluba Stranke demokratske akcije (SDA).

Hkrati so sprejeli posebno izjavo, v kateri so obsodili dodelitev Nobelove nagrade za literaturo Handkeju zaradi njegovega minimaliziranja genocida, ki se je zgodil nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995.

Dan pred podelitvijo Nobelove nagrade je Handke v intervjuju za Televizijo Republike Srbske potrdil, da načrtuje obisk v BiH-u, verjetno spomladi prihodnje leto. Dejal je, da namerava obiskati Banjaluko, Sarajeva pa ni omenil.

Odziv na Nobelovo nagrado Handkeju je bil v BiH-u nasprotujoč, saj so ga v Republiki Srbski slavili kot prijatelja Srbov, medtem ko so iz Federacije BiH-a prihajale ostre obsodbe na njegov račun, predvsem zaradi njegovega odnosa do genocida v Srebrenici.

Med vojno na strani Srbije
Predsednik predsedstva BiH-a Željko Komšić je ocenil, da gre za "nagrado genocidu", srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je Handkeju namenil čestitko in ga imenoval za velikega književnika in humanista.

Dodik je v čestitki citiral drugega nobelovca Iva Andrića, ki je zapisal, da Handkejeva književnost "ni zastrupljena s sovraštvom, ampak je vodena s širino in vedrino svobodnega človeškega duha".

Nezaželen tudi na Kosovu
Handkeja je za persono non grato razglasilo tudi Kosovo. "Danes sem se odločil razglasiti, da Peter Handke ni dobrodošel na Kosovu. Od danes je persona non grata. Zanikanje zločinov in podpiranje kriminalcev sta grozljiv zločin," je na Facebooku sporočil kosovski zunanji minister Behgjet Pacolli.

Nobelovo nagrado za literaturo so Handkeju izročili v torek v Stockholmu. Pisatelj je sicer že oktobra, ko ga je Švedska akademija razglasila za dobitnika za leto 2019, poleg veselja izzval tudi ogorčenje.

Pojavili so se pomisleki, ali je zaradi podpore pokojnemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću primeren lavreat. V torek so izročitev nagrade pospremili protesti, diplomatski predstavniki več držav nekdanje Jugoslavije pa se podelitve niso udeležili.

Tri tedne pred podelitvijo nagrade je 77-letni pisatelj za nemški časopis Die Zeit dejal, da se je med vojno na območju nekdanje Jugoslavije postavil na stran Srbije, ker je šlo za "pravičnost".

"Nobene besede o tem, kar sem napisal o Jugoslaviji, ni mogoče ovaditi, niti ene same. To je literatura," je dejal.