Zelenski, ki je na zasedanju sodeloval prek videopovezave, je v enem od svojih najbolj dramatičnih govorov dejal, da se v Ukrajini izvajajo najhujši zločini po 2. svetovni vojni in da želi Rusija Ukrajince spremeniti v tihe sužnje. Ljudje so bili ustreljeni na cesti, v svojih domovih, metali so jih v vodnjake, povozili so jih tanki – zgolj v zabavo ruskih vojakov, je povedal Zelenski.

Sorodna novica Karmen Švegl iz Lvova: Na meji s Poljsko je daljša vrsta za vstop v Ukrajino kot za izstop iz nje

Kot je dejal, imamo opravka z državo, ki spreminja možnost veta v Varnostnem svetu v "pravico do smrti". Združene narode je pozval k takojšnjemu ukrepanju. Rusko vojsko in tiste, ki ji ukazujejo, je treba privesti pred roko pravice, je še dejal Zelenski in pozval k reformi ZN-a za večjo učinkovitost Varnostnega sveta, v katerem ima Rusija pravico do veta.

Celotne Združene narode je Zelenski pozval, naj se odločijo med dvema možnostma. Ali izključijo Rusijo iz svojih vrst kot agresorko, da ne bo mogla več blokirati sprejemanja odločitev, povezanih z lastno agresijo, ali pa se enostavno razpustijo.

Med drugim je pozval tudi k ustanovitvi mednarodnega sodišča po vzoru tistega v Nürnbergu. Ob koncu govora je, sicer z zamudo in po kar nekaj tehničnih težavah, prikazal še videoposnetek s terena v Ukrajini. V približno minuti so se zvrstili grozljivi prizori mrtvih Ukrajincev.

Ruski veleposlanik: Slišati je veliko laži o ruski vojski

Za njim je besedo dobil ruski veleposlanik pri ZN-u Nebenzja. Kot je dejal, je bilo slišati veliko laži o ruski vojski. Kot je pojasnil, niso prišli v Ukrajino, da bi jo zavzeli, temveč da bi zagotovili mir v Doneškem bazenu. Ob tem je še povedal, da ruske enote ne targetirajo civilistov, kar je po njegovem mnenju razlog, "da ne napredujemo tako, kot so številni pričakovali".

Nebenzja je ponovil, da so "očitne nekonsistentnosti med dogodki, kakor jih kažejo ukrajinski in zahodni mediji". Po njegovih besedah trupla, ki so jih našli novinarji v Buči, niso bila tam takoj po umiku ruskih enot, kot je dejal, to potrjuje več videov. "Trupla nikakor niso podobna takšnim, kot so tista, ki bi lahko na ulici ležala tri ali štiri dni."

Predtem je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres na začetku zasedanja Varnostnega sveta dejal, da je ruska invazija v Ukrajini eden največjih izzivov mednarodnemu redu zaradi "svoje narave, intenzitete in posledic". Kot je dejal, vojna še povečuje pritisk na države v razvoju, ki so z 1,2 milijarde ljudi še posebej ranljive na dvig cen hrane, energije in gnojil. "Že opažamo, da so nekatere države prešle s stopnje ranljivosti v krizo, že se pojavljajo znaki resnih družbenih nemirov," je še dejal.

Sorodna novica Bruselj predlaga tudi prepoved uvoza ruskega premoga. Von der Leyen in Borrell ta teden v Kijev.

Vodja za politične zadeve ZN-a je dejal, da so Združeni narodi prejeli kredibilne navedbe, da so ruske sile v naseljenih predelih najmanj 24-krat uporabile kasetne bombe. Ob tem je še dejal, da Združeni narodi preiskujejo tudi navedbe, da so ukrajinske sile uporabile kasetne bombe. ZN namerava v Bučo poslati skupino svojih preiskovalcev.

Zasedanje sicer ni bilo sklicano zaradi pokola v Buči pri Kijevu, ampak je bilo predvideno že prej.

Rusija ves čas zavrača odgovornost za grozodejstva v Buči in trdi, da so prizori zrežirani. "Med vojno se lahko zgodi kar koli. Smrti civilistov v vojnem času ne morete izključiti. To je žalostno življenjsko dejstvo. Ampak gradivo, ki ga nameravamo prikazati, zlasti to, povezano z Bučo, ne dopušča nikakršnega dvoma, da so bili prizori načrtovani," je dejal ruski veleposlanik pri ZN-u Vasilij Nebenzja.

Zelenskega je tudi obtožil, da je napovedal vojno proti ruskemu jeziku, ki ga v Ukrajini govori več kot 40 odstotkov prebivalcev, da krši sporazuma iz Minska in vodi nacistično državo.

Predstavnik Indije, ki se ni pridružila ukrepom proti ruski agresiji, je znova poudaril potrebo po diplomaciji, podobno kot veleposlanik Kitajske Džang Džun, ki je o "zelo motečih" podobah iz Buče dejal, da je treba vse obtožbe najprej preveriti in ne prehitevati s sklepi.

Po eni strani je poudaril svetost nedotakljivosti ozemeljske celovitosti in suverenosti držav, po drugi strani pa kritiziral ZDA, EU in druge države, ki so sprejele sankcije proti Rusiji, ker te škodijo državam v razvoju. "Največja želja Kitajske je mir," je med drugim zatrdil veleposlanik.

Satelitske fotografije iz Buče naj bi dokazovale, da so trupla civilistov ležala na cesti več tednov

Medtem pa je ameriška družba za vesoljsko tehnologijo Maxar objavila satelitske fotografije in posnetke, posnete že marca, ki izpodbijajo trditve ruskih predstavnikov, da so se trupla civilistov v Buči tam pojavila šele po umiku ruskih sil iz opustošenega ukrajinskega mesta.

"Maxarjevi satelitski posnetki visoke ločljivosti nad Bučo severozahodno od Kijeva potrjujejo nedavne objave na družbenih omrežjih, ki prikazujejo trupla, ki so več tednov ležala na ulicah," je v ponedeljek dejal Stephen Wood, tiskovni predstavnik družbe Maxar Technologies.

Ameriški časopis New York Times je objavil analizo posnetkov Jablonske ulice v Buči. Po primerjavi z videoposnetki s 1. in 2. aprila, na katerih so bila ob ulici vidna trupla, naj bi ugotovili, da je bilo trupel veliko že najmanj tri tedne prej, ko so mesto nadzorovale ruske sile.

Poboje civilistov v Buči, o katerih poročajo lokalne oblasti in novinarji na terenu, so v Kijevu označili za genocid in vojne zločine. Iz sveta se v teh dneh vrstijo obsodbe in pozivi k preiskavi dogodkov, pregonu odgovornih in ostrejšim sankcijam proti Rusiji.

Kremelj zanika odgovornost

Rusko obrambno ministrstvo je zanikalo odgovornost in zatrdilo, da so se vse njihove enote "popolnoma umaknile iz Buče že 30. marca", Kremelj pa je videoposnetke iz mesta zavrnil kot "ponaredke", ki naj bi jih priredili v Ukrajini.

To trditev so že v ponedeljek ponovili tudi v Združenih narodih, kjer je ruski odposlanec Vasilij Nebenzja na tiskovni konferenci dejal, da trupel na posnetkih iz Buče še ni bilo, ko so ruske enote zapustile mesto. Zatrdil je, da je posnetke "pripravil ukrajinski stroj za informacijsko vojno".

Toda Maxarjevi satelitski posnetki z dne 19. in 21. marca kažejo, da je v tistem času na ulicah v Buči ležalo več trupel. Po analizi časopisa New York Times pa je s posnetkov razvidno, da so se med 9. in 11. marcem na ulici pojavili temni predmeti podobne velikosti kot človeška telesa.
Številna trupla, prikazana na satelitskih posnetkih, so bila na tleh v enakem položaju kot na videoposnetkih z iste ulice, ki jih je posnel ukrajinski član lokalnega mestnega sveta, in na fotografijah, ki so jih objavile mednarodne tiskovne agencije.

Zelenski je dejal, da bo Ukrajina v sodelovanju z Evropsko unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) zagotovila, da bodo vojni zločini v Buči in drugih ukrajinskih mestih v celoti preiskani.

Švedska in Francija začeli preiskavo domnevnih zločinov

Švedska in Francija sta danes začeli preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini. Švedska preiskava temelji na načelu univerzalne pristojnosti, po katerem lahko v državi sodijo odgovornim za najhujše zločine, ne glede na to, kje so se zgodili. Francija medtem preiskuje vojne zločine v Ukrajini, katerih žrtve naj bi bili francoski državljani.

"Glede na informacije, ki so na voljo o razmerah v Ukrajini, obstaja utemeljen razlog za domnevo, da so bili storjeni hudi vojni zločini," je v izjavi zapisalo švedsko tožilstvo in dodalo, da je zato uvedlo preiskavo. Trenutno sicer ni še noben konkreten posameznik osumljen kaznivega dejanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Medtem je pariško protiteroristično tožilstvo, ki je sprožilo preiskavo domnevnih vojnih zločinov nad francoskimi državljani v Ukrajini, sporočilo, da so incidenti, ki jih preiskujejo, med drugim vključevali psihološke napade, namerne napade na civiliste in zaplembo premoženja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Incidenti, naj bi se zgodili v mestu Mariupolj na jugu države, v Gostomelju pri Kijevu in v Černigovu na severu Ukrajine.

Tožilstvo je sicer že 16. marca začelo preiskavo suma vojnega zločina zaradi smrti francosko-irskega snemalca televizije Fox News Pierra Zakrzewskega, ki je bil med poročanjem o vojni ustreljen v bližini Kijeva.

Stoltenberg: Rusija bo skušala zavzeti celoten Doneški bazen

Rusija bo skušala v prihodnjih tednih v Ukrajini zavzeti celoten Doneški bazen, je pred dvodnevnim zasedanjem zunanjih ministrov zveze Nato, ki se bo začelo v sredo v Bruslju, danes dejal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Zunanji ministri Nata bodo zato razpravljali, kaj še lahko storijo za podporo Ukrajini, je pojasnil. "V prihodnjih tednih pričakujemo nadaljnji pritisk Rusije na vzhodu in jugu Ukrajine. Poskušala bo zavzeti celoten Doneški bazen in ustvariti kopenski most do okupiranega Krima," je Stoltenberg dejal na novinarski konferenci v Bruslju. "To je ključna faza vojne," je še poudaril.

Von der Leyen in Borrell še ta teden v Kijev

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell bosta še ta teden odpotovala v Kijev, kjer se bosta sešla z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Da bo v prihodnjih dneh obiskal Kijev, je sporočil tudi avstrijski kancler Karl Nehammer.

Razprave o posledicah ruske invazije v Ukrajini bodo nadaljevali tudi finančni ministri članic EU-ja. Proučili naj bi, kako poteka izvajanje sankcij in njihove posledice. Z Ukrajino bo prav tako povezana razprava o evropski finančni arhitekturi za razvoj. Finančni ministri bodo predvidoma sprejeli sklepe o strateški avtonomiji EU-ja na področju gospodarskih in finančnih vprašanj. Razpravljali bodo tudi o predlogu direktive o splošnem minimalnem obdavčenju za večnacionalna podjetja v EU-ju.

Zunanja ministra Ukrajine in Kitajske o vojni in premirju v Ukrajini

Kitajski zunanji minister Vang Dži in ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba sta se na visoki ravni pogovarjala prvič po več kot mesecu dni. Peking si je kljub vse pogostejšim obtožbam o ruskih grozodejstvih v mestih v okolici Kijeva še naprej prizadeva za mirovne pogovore.

Pogovor med Vangom in Kulebo je bil po navedbah Pekinga opravljen na prošnjo Kijeva.

Vang je ukrajinskemu kolegu dejal, da je "osnovno stališče Kitajske do ukrajinskega vprašanja spodbujanje mirovnih pogovorov", navaja sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.

"Vojna se bo nekoč končala, ključno pa je, kako se iz te boleče izkušnje nekaj naučiti in ustrezno poskrbeti za trajno varnost v Evropi. Kitajska je pripravljena zavzeti objektivno in pošteno stališče ter še naprej igrati konstruktivno vlogo na svoj način," je dejal Vang.

Dodal je, da Peking verjame v vzpostavitev "uravnoteženega, učinkovitega in trajnostnega evropskega varnostnega mehanizma", ki bo temeljil na "enakopravnem dialogu" in "načelu nedeljivosti varnosti".

Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo

Pogajanja med Rusijo in Ukrajino se nadaljujejo, je danes povedal namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Dodal je, da pogajanja zdaj tečejo po videopovezavi, poroča nemška tiskovna agencija DPA, ki se sklicuje na ruske medije. A dokler ni dogovora o skupnem dokumentu, je prezgodaj govoriti o srečanjih na višji ravni, je dodal. Kot je dejal Rudenko, za zdaj ni načrtovano novo srečanje zunanjih ministrov Rusije in Ukrajine Sergeja Lavrova in Dmitra Kulebe. Ministra sta se sicer srečala 10. marca v Turčiji.

Dejal je še, da je za zdaj tudi prezgodaj govoriti o tem, katere države bi jamčile za varnost nevtralne Ukrajine. Kot je pojasnil, se spisek držav sestavlja, na njem jih je več, med njimi so nekatere že potrdile, da želijo jamčiti za varnost Ukrajine, več pa jih o ponudbi še razmišlja.

Izpustili pridržano ekipo Rdečega križa v bližini Mariupolja

Ponoči so izpustili ekipo Rdečega križa, ki jo je policija v ponedeljek pridržala v naselju Manguš blizu Mariupolja na jugu Ukrajine, je danes sporočil tiskovni predstavnik Mednarodnega odbora Rdečega križa. Ob tem so ukrajinske oblasti za danes napovedale tudi odprtje sedmih humanitarnih koridorjev.

Ekipa Rdečega križa, ki so jo policisti pridržali na območju pod ruskim nadzorom 20 kilometrov zahodno od Mariupolja, se "osredinja na nadaljevanje operacij za evakuacijo", je dejal tiskovni predstavnik in dodal, da ta incident "kaže na nestanovitnost in zapletenost operacije". Ekipa Rdečega križa si namreč že od petka prizadeva doseči oblegano pristaniško mesto Mariupolj, da bi omogočila evakuacijo tamkajšnjih civilistov proti Zaporožju.

Vse več držav izganja ruske diplomate

Podobe mrtvih civilistov in poročila o mučenjih in posilstvih so pretresli svet in povečali odločnost Zahoda za uvedbo novih sankcij proti Rusiji in dodatno pomoč Ukrajini.

Švedska je sporočila, da bo izgnala tri ruske diplomate. Podobne poteze je v zadnjih dneh potegnilo več evropskih držav. Danes je podobno odločitev sporočila še Italija, ki bo izgnala 30 ruskih diplomatov. Danski zunanji minister Jeppe Kofo pa je sporočil, da bodo zaradi vohunjenja izgnali 15 ruskih "obveščevalcev", ki so registrirani kot diplomati.

Izgon ruskih diplomatov so že v ponedeljek napovedale tudi Litva, Nemčija in Francija. Iz držav EU-ja so v zadnjih 48 urah izgnanih več kot 120 ruskih diplomatov, skupno pa je bilo po podatkih AFP-ja od začetka ruske invazije 24. februarja iz različnih držav EU-ja izgnanih 233 ruskih diplomatskih predstavnikov.

EU je danes izgnal 19 ruskih diplomatov, ki so delovali v Belgiji. Tudi Portugalska bo izgnala 10 članov osebja ruskega veleposlaništva v Lizboni, je sporočilo portugalsko zunanje ministrstvo. Imajo dva tedna časa, da zapustijo državo. Nihče od izgnanih oseb ni diplomat.

Notranje razseljenih že več kot 7,1 milijona ljudi, državo zapustilo več kot 4,2 milijona

Število notranje razseljenih ljudi v Ukrajini se je povečalo na več kot 7,1 milijona, kažejo podatki Mednarodne organizacije za migracije (IOM). Od začetka ruske invazije je iz Ukrajine v druge države pobegnilo 4,2 milijona ljudi. "Ljudje zaradi vojne še naprej zapuščajo svoje domove, humanitarne potrebe na terenu pa še naprej naraščajo," je dejal generalni direktor IOM Antonio Vitorino.

Po raziskavah, ki jih je opravil IOM, je bila prejšnji mesec več kot tretjina razseljenih gospodinjstev brez dohodka. V več kot polovici teh gospodinjstev so živeli otroci in starejše osebe, v 30 odstotkih pa kronični bolniki.

V sosednje države se je zateklo več kot 4,2 milijona ukrajinskih beguncev, od tega več kot 29.000 samo v zadnjem dnevu, je danes sporočil Visoki komisariat ZN-a za begunce (UNHCR). Na Poljsko je zbežalo več kot 2,4 milijona ljudi, v Romunijo 648.410, v Moldavijo 396.448 in na Madžarsko 394.728.

Nasilne deportacije civilistov v Rusijo?

Kot poroča Guardian, naj bi ruske sile pošiljale ukrajinske prebivalce v t. i. prilagoditvene tabore, preden so jih prisilno odpeljali v Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je obtožbe zanikal in jih označil "za laži".

Iz Ukrajine je do zdaj v EU pribežalo najmanj dva milijona otrok, številni med njimi brez spremstva. "Prednostna naloga EU-ja je, da poskrbi zanje," sta v Evropskem parlamentu poudarili podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Pomen ustrezne zaščite so poudarjali tudi poslanci.