"Lahko razumete, zakaj se tako močno bojujemo proti poskusom Rusije, da bi nas razdelila, da bi razdelila Ukrajino. Zakaj delamo vse, da bi preprečili zid med deli naše države," je povedal Zelenski med obiskom Berlina, ki je bil med hladno vojno razdeljen na zahodni in vzhodni del, ki ju je ločeval zid.

Zelenskega so v parlamentu pričakale stoječe ovacije, a tudi prazne klopi s skrajno desne in skrajno leve strani.

Vseh deset poslancev levega populističnega zavezništva Sahre Wagenknecht (BSW) je nagovor bojkotiralo s pojasnilom, da Zelenski po njihovem prepričanju sodeluje pri nevarnem stopnjevanju konflikta s potencialno uničujočimi posledicami za celotno Evropo.

Iz skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) so medtem sporočili, da ne nameravajo poslušati govorca v kamuflažnih oblačilih.

V AfD-ju so prepričani, da Ukrajina ne potrebuje vojnega predsednika, ampak nekoga, ki se je pripravljen pogajati, "da se umiranje ustavi in da ima država prihodnost". Od skupno 77 poslancev iz drugouvrščene stranke na nedeljskih evropskih volitvah v Nemčiji so bili v dvorani le štirje.

Tako AfD kot BSW od Berlina zahtevata, da ustavi pošiljke orožja v Ukrajino, a nemški kancler Olaf Scholz ostaja zavezan nadaljnji pomoči Kijevu, ki se od februarja 2022 brani pred rusko vojaško agresijo. To zavezanost je potrdil tudi danes na novinarski konferenci, kjer je izrazil prepričanje, da velika večina državljanov Nemčije in EU-ja še vedno podpira pomoč Ukrajini.

Zelenski je v bundestag prispel po tem, ko je nagovoril udeležence mednarodne konference o obnovi Ukrajine, kjer je skupaj s Scholzem poslal sporočilo, da Kijev najbolj od vsega potrebuje zračno obrambo.

Vojna v Ukrajini se ne bo končal z rusko vojaško zmago niti z vsiljenim mirom, je na konferenci govoril nemški kancler, ukrajinski gost pa je to sporočilo podkrepil tudi v parlamentu, ko je dejal, da je poraz ruskega predsednika Vladimirja Putina v skupnem interesu Kijeva in Berlina.

Mednarodna konferenca o obnovi Ukrajine, prva na tleh kakšne države članice Evropske unije, bo v Berlinu potekala do srede.

Denar za obrambo in energetiko

Zelenski je na konferenci za obnovo Ukrajine v Berlinu dejal, da pričakuje sklenitev dogovorov, vrednih več milijard evrov, ki jih bodo porabili za krepitev obrambnih zmožnosti in obnovo energetskega sistema.

Konference v Berlinu se udeležuje približno 2000 ljudi iz 60 držav, tudi mnogo voditeljev držav in premierjev, ki razpravljajo o nadaljnji podpori za obnovo Ukrajine po ruski agresiji. Cilj konference – pobuda je zaživela leta 2022 – je olajšati mednarodno pomoč ukrajinskim podjetjem, s tem pa dolgoročno zagotoviti podporo ukrajinski družbi.

Scholz je vse udeležence pozval k večjim vlaganjem v ukrajinsko zračno obrambo. "Vse, ki ste danes tukaj, bi rad iskreno prosil: podprite našo pobudo za okrepitev ukrajinske zračne obrambe z vsem, kar je mogoče," je dejal kancler Nemčije, rekoč, da je najboljša obnova tista, ki je ni treba izvesti. Berlin je Kijevu na področju zračne obrambe doslej pomagal s tremi sistemi ameriške izdelave Patriot.

Vonja v Ukrajini se po Scholzevih besedah ne bo končala z rusko vojaško zmago niti z vsiljenim mirom. Nemški voditelj pa je ob tem ruskega predsednika še enkrat pozval, naj ustavi vojno, ki traja od februarja leta 2022.

Šmigalj: Med 10 in 30 milijardami dolarjev letno

Zelenski pa je dejal, da v Kijevu pričakujejo, da bodo na konferenci sklenili več sporazumov, vrednih več milijard dolarjev. "Ta denar bomo namenili za svojo obrambo, predvsem za izdelavo vojaške opreme in orožja, pa tudi za energetski sistem, za popravila in gradnjo novih in sodobnejših sistemov," je dejal. Dodal je, da bodo denar namenili tudi za izobraževalne potrebe, obnovo porušenih domov in dobavo zdravstvene opreme.

Rusija je z napadi na infrastrukturo uničila polovico ukrajinskih kapacitet za proizvodnjo elektrike, je še dejal Zelenski.

Ukrajinski premier Denis Šmigalj je medtem ocenil, da bo Ukrajina v naslednjem desetletju potrebovala vlaganja v vrednosti od 10 do 30 milijard dolarjev letno, da bi lahko znova postavila na noge svoje uničeno gospodarstvo.

Svetovna banka je februarja ceno povojne obnove Ukrajine ocenila na 486 milijard dolarjev v obdobju desetih let.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je v Berlinu napovedal, da je Rim Kijevu odobril nov sveženj pomoči za tamkajšnjo infrastrukturo, vreden 140 milijonov evrov.

Nastopila je tudi predsednica Evropske komisije Ursule von der Leyen, ki je sporočila, da se bodo pristopni pogovori med Brusljem in Kijevom za članstvo Ukrajine v Evropski uniji začeli že konec tega meseca.

Pet milijonov evrov Slovenije

Slovenija bo letos namenila do pet milijonov evrov za nadaljnjo humanitarno in razvojno pomoč ter obnovo Ukrajine, je sporočila slovenska vlada. Pol milijona evrov bo namenila Mednarodnemu odboru Rdečega križa za blažitev nujnih humanitarnih potreb na področju zdravstva in zaščite v Ukrajini. Pol milijona evrov bo namenila tudi Svetovni zdravstveni organizaciji za nujno humanitarno pomoč v obliki zdravil in medicinske opreme v Ukrajini.

Programu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj bo za Ukrajino prispevala 300.000 evrov. Za izvajalske ustanove, mednarodne razvojne banke ter druge partnerje na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Slovenije za izvedbo razvojno-humanitarnih dejavnosti v Ukrajini oziroma za ukrajinsko prebivalstvo, prizadeto v humanitarni krizi, pa bo Slovenija letos namenila do 2,7 milijona evrov.

Odstop predsedujočega konferenci

Zaradi spora s Kijevom je dan pred začetkom sicer odstopil predsedujoči konferenci Mustafa Nayyem. Nayyem je afganistansko-ukrajinski novinar, poslanec in predavatelj, ki je od januarja lani na čelu ukrajinske agencije za obnovo in razvoj infrastrukture.

V ponedeljek je sporočil, da se umika z mesta predsedujočega konferenci, kot razlog pa je navedel "sistemske ovire", ki mu onemogočajo učinkovito opravljanje nalog. V objavi na Facebooku je ob tem kritiziral ukrajinsko vlado, predvsem zaradi rezov v proračun in birokratskih "nočnih mor", pika na i pa je bila odločitev ukrajinske vlade, da prekliče njegov obisk dogodka v Berlinu. Kljub temu, je zapisal, je ponosen na svoje dosežke.

V Kijevu se na njegove obtožbe niso odzvali, piše Euronews.

V Švici brez ruske udeležbe na mirovnem vrhu

V soboto in nedeljo bo nato v Švici potekal še mirovni vrh o Ukrajini, na katerem je udeležbo napovedalo 90 držav in organizacij, med drugim so prihod potrdili nemški kancler Scholz, francoski predsednik Emmanuel Macron, ameriška podpredsednica Kamala Harris in japonski premier Fumio Kišida, ali bodo prišli, pa še niso potrdili predstavniki Turčije, Južne Afrike in Brazilije.

Rusija na vrh ni bila povabljena, tudi sicer pa so v Moskvi sporočili, da se dogodka ne bi udeležili, saj temelji na mirovnem načrtu v desetih točkah, kot ga je predlagal Zelenski.