"Na Kosovu imamo skoraj 4000 vojakov. Če bo treba, bomo premaknili sile, jih razporedili, kjer bo treba, in povečali prisotnost. Na severu smo že povečali prisotnost. Pripravljeni smo storiti več," je oznanil Stoltenberg na predvečer nadaljevanja pogovorov med Kosovom in Srbijo pod okriljem Evropske unije.

Situacija na severu Kosova se je znova zaostrila konec julija, ko je kosovska vlada napovedala, da bodo morali kosovski Srbi uporabljati kosovske avtomobilske tablice, srbski državljani iz Srbije pa bi morali vstopati s posebnimi vstopnimi dokumenti, ki bi jih izdala Priština.

Gre sicer za recipročne ukrepe Prištine, saj Srbija že 11 let ne dovoljuje vstopa državljanom Kosova s kosovskimi dokumenti, ampak jim izdaja posebna dovoljenja.

Razmere so se umirile, ko je kosovski premier Albin Kurti na pobudo ZDA in EU-ja preložil uveljavitev pravila na 1. september. Natove mirovne sile so nato nadzorovale umik cestnih zapor, ki so jih postavili kosovski Srbi, ki ne priznavajo kosovskih institucij.

Vučić o "novi generaciji mladih moških" in terorju

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na konferenci s Stoltenbergom dejal, da bodo četrtkovi pogovori v Bruslju težki, saj se obe strani skoraj v ničemer ne strinjata.

Sorodna novica Srbi na severu Kosova postavili barikade

Srbski predsednik je še dejal, da se Srbija želi izogniti kakršnemu koli zaostrovanju razmer, vendar je pomembno razumeti, da obstaja "nova generacija mladih moških", ki Kosovo vidijo kot srbsko ozemlje in se ne bodo več "sprijaznili s terorjem".

Kosovo se je od Srbije osamosvojilo leta 2008, vendar Beograd območje še zmeraj obravnava kot sestavni del svojega ozemlja ter Prištino obtožuje diskriminacije zoper Srbe na območje. Etnični Srbi, ki živijo pretežno na severu Kosova, predstavljajo približno pet odstotkov 1,8-milijonskega prebivalstva, med katerimi je 90 odstotkov etničnih Albancev.