Ta v skrajnem primeru sistemskih groženj pravni državi predvideva začasen odvzem glasovalnih pravic kršiteljici. Načrtovana pravosodna reforma Poljske "bistveno povečuje sistemsko grožnjo pravni državi", je izpostavil podpredsednik komisije Frans Timmermans, pri čemer je spomnil, da je komisija v preteklosti proti Poljski že ukrepala zaradi sistemske ogroženosti vladavine prava.

Celoten sveženj reform bi odpravil vsakršno neodvisnost pravosodja, ki bi bilo popolnoma pod nadzorom vlade, sodniki bi služili volji politikov, je Timmermans ponazoril grožnjo.

Komisija trenutno še ne more ukrepati, ker reforma še ni sprejeta, bo pa po Timmermansovih besedah hitro pripravila nov sveženj ukrepov, vključno s pravnim postopkom zaradi kršenja evropske zakonodaje, ki ga namerava sprožiti prihodnji teden.

Načrtovana poljska reforma namreč po oceni komisije krši poljsko ustavo in evropsko pravo ter vpliva na vsakogar, ki posluje na Poljskem ali s Poljsko, tudi na obiskovalce Poljske. "Kar se dogaja na Poljskem, vpliva na vse nas," je poudaril Timmermans.

Kljub temu "jasnemu in močnemu" sporočilu je komisija še vedno na voljo za dialog, je zatrdil Timmermans ter dodal, da poljska ministra, ki ju je povabil na pogovor, veliko govorita o njem na prav nič laskav način, bi bilo pa bolje, če bi govorila z njim.

Predsednik Duda zavrl sprejemanje zakonodaje
Poljski predsednik Andrzej Duda je medtem vložil amandma k spornemu zakonu o imenovanju poljskega sodnega sveta.

Več sto protestnikov proti spornim sodnim reformam je sicer v nedeljo v Varšavi predsednika pozvalo, naj za zakon izkoristi možnost veta. Protestniki so se pred predsedniško palačo zbrali tudi v torek in prižgali sveče, poroča BBC. Množični protesti pred poljskim parlamentom in predsedniško palačo po poročanju dopisne TV Slovenija Polone Fijavž potekajo tudi danes, skupno že peti dan.

Predsednik Duda, sicer tudi član vladajoče stranke za Zakon in pravičnost (PiS), je po pozivih opozicije, da zakon onemogoča neodvisnost sodstva, sprejel ukrep, ki za sprejetje zakona zahteva več kot le večino v parlamentu. Vložil je amandma, v skladu s katerim bi moralo imenovanje 25 članov sodnega sveta podpreti tri petine poslancev, poroča BBC.

"Dokler poslanci ne bodo sprejeli vloženega amandmaja k zakonu o sodnem svetu in mi ga poslali nazaj v podpis, ne bom podpisal zakona o vrhovnem sodišču, o katerem razpravljajo v sejmu," je poudaril ob tem.

Glede reforme vrhovnega sodišča je Duda dejal, da so Poljaki nezadovoljni s pravosodnim sistemom. "Pravosodje potrebuje reforme, ki pa morajo biti modre," je poudaril.

V sodnem svetu so predsednikovo stališče označili za žarek upanja. "V tem vidim predsednikov prvi, a globoki premislek. To daje upanje, da je ugotovil, kako slabi so danes obravnavani zakoni," je dejal tiskovni predstavnik sveta Waldemar Zurek.

Oba domova podprla reforme
Senat in sejm sta prejšnji teden potrdila sporno reformo pravosodja, ki jo sestavljata dva zakona. Prvi predvideva spremembe sodnega sveta, katerega člane bodo od zdaj imenovali v parlamentu. Poleg tega bo 30 dni po uveljavitvi predčasno prenehal mandat vsem članom sveta, razen izjem, ki bi jih določil pravosodni minister, na njihova mesta pa bi imenoval nove predstavnike. Ti predstavniki sveta bi nato lahko razrešili in imenovali vse sodnike.

Poljska vlada je že decembra 2015 uvedla spremembe delovanja ustavnega sodišča. Te med drugim določajo, da lahko ustavno sodišče razsodbe sprejme samo z dvotretjinsko večino, postopki pa se ne morejo začeti takoj, pač pa šele po šestih mesecih od vložitve zahteve in to po kronološkem zaporedju.

Vlada trdi, da so reforme sodstva nujno potrebne, saj je sodni sistem skorumpiran in služi le elitam, poroča BBC.

Zakon po burni razpravi vrnjen v parlamentarni odbor
Poljski sejm je predlog po burni parlamentarni razpravi znova poslal v pristojni parlamentarni odbor. Vodja vladajoče stranke Jaroslaw Kaczynski je opozicijo, ki predlogu zakona nasprotuje, označil za izdajalce in ničvredneže.

Opozicija je predtem poudarila, da stranka spodkopava delitev oblasti na Poljskem, kar je v nasprotju z željo njegovega pokojnega brata Lecha Kaczynskega. Po tej trditvi je Kaczynski opozicijo okrivil za smrt svojega brata, ki je sicer umrl v letalski nesreči. Poslanko, ki se je hotela odzvati na njegove izjave, pa je utišal z glasnim "marš".