Predlog vključuje tudi pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje v tretjih državah, v katere bi na podlagi sporazumov s temi državami pošiljali prebežnike, ki so v EU-ju brez ustreznih dovoljenj.

"Trenutno je evropska politika vračanja neuspešna, vrnjenih je le 20 odstotkov zavrnjenih prebežnikov. Osebe, ki so jim odredili vrnitev, pogosto pobegnejo oblastem, številni gredo v drugo državo," je ob predstavitvi predloga uredbe o vračanju prebežnikov povedala pristojna podpredsednica komisije Henna Virkkunen.

Zato Evropska komisija predlaga evropski sistem vračanja prebežnikov, kar po besedah podpredsednice pomeni enotna pravila in postopke v vseh državah članicah. Tako bodo postopki vračanja hitrejši, preprostejši in predvidljivejši, je povedala.

Predlog predvideva uvedbo evropske odločbe o vrnitvi. Tako bo po besedah Virkkunen jasno, da če ena članica posamezniku odredi, da mora zapustiti državo, to pomeni tudi, da mora zapustiti EU.

Poleg tega prinaša pravno podlago za vzpostavitev centrov za vračanje prebežnikov v tretjih državah. Ti centri bodo po navedbah Bruslja namenjeni posameznikom, ki so prejeli končno odločbo o vrnitvi in torej nezakonito bivajo v Uniji. Tovrstne sporazume bodo lahko države članice sklenile samo z državami, ki spoštujejo mednarodne standarde na področju človekovih pravic.

Kot je povedal evropski komisar za migracije Magnus Brunner, tovrstnih centrov ni mogoče primerjati z dogovorom o vračanju prebežnikov, ki ga je z Ruando sklenilo Združeno kraljestvo, niti z dogovorom med Rimom in Tirano o vzpostavitvi centrov za prebežnike v Albaniji.

Nova uredba, ki velja neposredno v vseh državah članicah, bo nadomestila direktivo o vračanju iz leta 2008. Komisija je sicer predlog spremembe direktive predstavila že leta 2018, a ni prejel podpore evropskih poslancev in poslank ter držav članic. Zato je predstavila nov predlog.