Sodišče je odločalo v primeru pritožbe, ki jo je leta 2021 vložila ženska, v sodnih dokumentih identificirana le kot ARE, ki je želela maja 2019 čez reko Marico zbežati v Grčijo. V Turčiji je bila namreč malo pred tem zaradi članstva v gibanju zdaj že pokojnega klerika Fethullaha Gülena, ki mu Ankara pripisuje odgovornost za spodleteli poskus državnega udara leta 2016, obsojena na šest let in tri mesece zapora.

Glede na njene navedbe so jo oblasti prijele na grškem ozemlju v bližini reke. Zaprosila je za azil, a njene prošnje niso obravnavali. Namesto tega so ji odvzeli osebne predmete, nato pa so jo zamaskirani posamezniki najprej strpali v kombi, nato pa na čoln, ki je njo in več drugih prosilcev za azil prepeljal nazaj na turški breg reke. Tamkajšnje oblasti so jo nato aretirale.

Sprva se je pritožnica želela pritožiti v Grčiji, a je tožilstvo zahtevo zavrglo, češ da grška policija "nikoli" ni izvajala takšnih ukrepov, poroča Guardian.

Ženski je uspelo na splet naložiti videoposnetek, ki je kazal njeno lokacijo v Grčiji, kar je bil dokaz, da ji je uspelo priti na grško ozemlje, kar je sodišče upoštevalo.

Sodišče je v sodbi, objavljeni v torek, na podlagi več virov, tudi uradnih poročil, ugotovilo "obstoj močnih indicev, ki kažejo na to, da je v času dogajanja v Grčiji obstajala sistemska praksa prisilnega vračanja državljanov tretjih držav iz pokrajine Evros v Turčijo".

Gre za po mednarodnem pravu nezakonito dejanje in sodišče je v primeru turške državljanke ugotovilo kršitev tako 3. člena, ki prepoveduje nečloveško in ponižujoče ravnanje, kot 13. člena konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Sodišče poudarja zlasti, da Grčija ni preverila tveganj, ki bi jim bila ženska lahko izpostavljena ob vrnitvi v Turčijo. Državi je zaradi kršenja Evropske konvencije o človekovih pravicah naložilo plačilo 20.000 evrov odškodnine ženski, katere pravice so bile kršene.

"Grške oblasti morajo prenehati izvajati to nezakonito prakso"

Organizacije za človekove pravice že dlje časa obtožujejo grško vlado, da podpira prisilno vračanje prebežnikov oziroma pushbacke. Gre za nezakonito prakso prisiljevanja prebežnikov, da zapustijo državo, ne da bi lahko zaprosili za azil. Atene očitke zanikajo.

Zagovorniki pravic prebežnikov sodbo pozdravljajo. Grški svet za begunce, ki je sprožil primer omenjene turške državljanke in ji zagotovil pravno zastopništvo, je odločitev sodišča označil za "prelomno sodbo". "Grške oblasti morajo prenehati to nezakonito prakso," je dejala Marina Papamina iz Grškega sveta za begunce.

Britanski Guardian navaja, da gre za prvo obsodbo Grčije v primeru tovrstnih očitkov. Po poročanju nekaterih medijev bi lahko vplivala na prihodnje ravnanje evropskih držav s prebežniki na mejah.