Nemško tožilstvo v Mainzu je sicer na začetku oktobra ustavilo preiskavo proti moderatorju nemške televizije ZDF in komiku Janu Böhmermannu zaradi domnevne razžalitve turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, saj je preiskava pokazala, da ni mogoče dokazati kaznivega dejanja. Sredi oktobra pa je to potrdilo tudi generalno državno tožilstvo v Koblenzu, ki je dodalo, da je treba satirično pesem obravnavati kot celostno umetniško delo, ne pa le njenih delov.

Civilni spor se je danes nadaljeval na sodišču v Hamburgu, ki je tudi kot prvo v maju prepovedalo Böhmermannu ponovno objavo določenih delov pesmi.

Böhmermannov zastopnik Christian Schertz se je pred sodiščem zanašal na odločitve tožilstva, predvsem na del, da je treba na pesem gledati kot na umetniško delo v celoti.

Na drugi strani je Erdoganov zastopnik Michael-Hubertus von Sprenger poudaril, da je kazenski prekršek nekaj drugega kot civilni proces, v katerem se sprašujejo, ali je pesem žaljiva.

Böhmermann je 31. marca v svoji oddaji Neo Magazin Royale na javni televiziji ZDF Erdogana v pesmi med drugim obtožil, da najraje zatira manjšine, še posebej Kurde, ter pri tem gleda otroško pornografijo in spolno občuje z živalmi.

Čeprav so številni Nemci Böhmermannovo pesem označili za neokusno, je primer sprožil žgočo razpravo o pravici do svobode govora in tudi o tem, ali ne bi bilo treba zakona, ki prepoveduje žaljenje tujih dostojanstvenikov, odpraviti.