Castro, ki se v javnosti zaradi bolezni ni pojavil že od julija leta 2006, se je v svoji kolumni v komunističnem glasilu Granma posvetil predvsem ameriškim protikriznim ukrepom, ki jih je označil za nevarne. "Splošno mnenje v ZDA je, da takoj ko bodo banke sprostile dovolj dolarjev, da podmažejo mašinerijo proizvodnega aparata, bo šlo vse v smeri idiličnega in sanjskega sveta. A ne bo tako," je zapisal Castro in Kubance pozval, naj se pogumno spopadajo s krizo in "naj gredo naprej".

V svoji kolumni, delu skupka kolumen, ki jih je poimenoval "Refleksije", se je Castro dotaknil tudi podnebnih sprememb in izseljenske politike, kjer je kritiziral voditelje ZDA, Kanade in Mehike, da jim ni uspelo urediti preseljevanja Mehičanov v ZDA in Kanado.

Ob 83. rojstnem dnevu 83 fotografij
Sicer pa so Kubanci Castra ob njegovem 83. rojstnem dnevu počastili s fotografsko razstavo 83 fotografij iz življenja revolucionarnega voditelja. Med fotografijami se je znašla tudi slika, ki naj bi jo Castrov sin Alex posnel le malo predtem in kjer je Castro videti v izjemno dobri kondiciji.

Castrov sin Alex, ki je sicer profesionalni fotograf, je ob odprtju razstave povedal, da je fotografijo posnel mesec dni in pol pred odprtjem, medtem ko bil je njegov oče sredi razprave s sogovorniki. Na njej je mogoče videti Castra z osivelo brado, na glavi ima modro čepico, oblečen pa je v belo trenirko. "Zelo ponosen sem, da lahko sodelujem pri razstavi o svojem očetu. Lahko ga je fotografirati, saj je tega navajen," je dejal Alex, ki je sicer eden redkih fotografov, ki se mu je Castro, potem ko se je umaknil iz javnega življenja, postavil pred objektiv.

"Ponosni, da imamo tako velikega človeka"
Predsednik kubanskega parlamenta Ricardo Alarcon je ob odprtju razstave dejal, da bi morali biti vsi Kubanci srečni, da jim je ta država dala takega človeka, kot je Fidel Castro. Povedal je tudi, da je razstava le majhen delček iz njegovega življenja, saj je tako intenzivno življenje, kot ga živi Castro, nemogoče predstaviti na eni sami razstavi. Razstava, ki je plod dela petih fotografov, bo v havanskem Muzeju revolucije na ogled do 2. septembra, potem pa se bo odpravila na pot po vsem otoku.

Kubanci so Castrov rojstni dan proslavili izjemno mirno, saj razen razstave niso priredili nobenega posebnega slavja. Kubanska televizija je natanko ob polnoči prekinila program in predvajala triminutno foto- in videomontažo Castrovega življenja, kamor so vključili tudi zadnjo fotografijo.

Kaj odobri "el comandante" in česa ne?
Sicer pa se svetovna javnost že tri leta sprašuje, koliko moči na Kubi dejansko še ima Castro, ki je oblast pred tremi leti začasno, nato pa februarja lani še uradno, predal svojemu bratu Raulu. Castrove kolumne, ki jih redno objavlja v komunističnih časopisih in na spletu, se sicer nanašajo predvsem na mednarodna vprašanja in dogodke, a viri s Kube poročajo, da nobena pomembnejša odločitev ni sprejeta, če k njej ne da soglasja tudi Fidel Castro.

Z "el comandantom" se predstavniki oblasti vedno posvetujejo ob pomembnejših vprašanjih, nejasna pa je njegova vloga pri vsakodnevnem vladanju. "Ne vemo, ali ima Castro še vedno vpliv na politiko in dogajanje na Kubi, saj je skoraj nemogoče izvedeti, kaj se dogaja v vrstah kubanske vlade," je za Sky News povedal Kevin Wagner, politolog z univerze na Floridi, in dodal, da je zelo težko analizirati vlado, o kateri ne poročajo neodvisni mediji.

Kubanci tonejo iz dneva v dan
Sicer pa so se razmere na Kubi, odkar se je poslovil Fidel Castro, še poslabšale, namesto da bi bilo življenje Kubancev boljše in lažje. Mlajše generacije, ki so se rodile v 80. letih ali pozneje, ne pomnijo dobrega življenja pred zlomom evropskega socialističnega bloka, ki je prinesel konec dobrodušne sovjetske pomoče. Nekateri se ne spomnijo niti tega, da je Sovjetska zveza sploh obstajala. Zato so njihovi pogledi na Revolucijo (ki se na Kubi vedno piše z veliko začetnico) in na to, kaj bi radi od življenja, popolnoma drugačni od starejše generacije, ki je doživela zlata leta na Kubi in sodelovala v številnih Castrovih projektih, ki so na Kubi uvedli brezplačno zdravstvo in šolstvo.

Danes se morajo Kubanci za preživetje bojevati iz dneva v dan, za kar pa spomin in ideje Revolucije ne zaležejo več. Gospodarstvo tone vedno globlje, mladi pa nimajo služb, ki bi jim zagotovile dostojno življenje. Fidel Castro zaupa svojemu bratu, da bo državo uspešno popeljal na pot boljšega življenja, a za zdaj mu ne kaže ravno najbolje in ljudje mu zaupajo vedno manj.