Prvi uradni izidi po vseh preštetih glasovih iz vseh volilnih okrožjih kažejo, da je stranka Novo flamsko zavezništvo (NV-A) na volitvah dobila 17,4 odstotka glasov in s tem 27 od 150 sedežev v belgijskem parlamentu, kjer bo tako najmočnejša stranka. Drugo mesto so s 13,7 odstotka glasov zasedli socialisti (PS), ki bodo imeli 26 sedežev. Liberalci (MR) so prejeli 9,3 odstotka glasov in bodo imeli v novem parlamentu 18 poslancev, krščanski demokrati pa so si z 10,9 odstotka glasov priborili 17 sedežev.

V parlament so se uvrstili tudi flamski liberalci (8,6 odstotka glasov) in socialisti (9,2 odstotka glasov), desnoradikalna stranka Vlaams Belang (7,8 odstotka glasov) in Zeleni tako iz francosko kot flamsko govorečega dela države (4,8 oz. 4,4 odstotka glasov).

Oblikovanje vlade bo dolgotrajno
Na obeh vodilnih strankah je zdaj velika odgovornost, saj se morata s partnerji uskladiti glede reforme države in nove vlade. Politični analitiki menijo, da bo nemogoče sestaviti koalicijo brez NV-A, poleg njih pa naj bi bili v novi koaliciji še flamski krščanski demokrati CDV, valonski socialisti, flamski socialisti, valonski krščanski demokrati in valonska zelena stranka Ecolo, ki se zavzema za razdelitev države. Zdaj se napoveduje težko in dolgotrajno oblikovanje nove vlade, pri čemer bi lahko premierski stolček pripadel zmagovalcem v južni regiji, valonskim socialistom.

De Wever bi ukinil volilno in sodno okrožje Bruselj-Halle-Vilvoorde
Vodja stranke Novo flamsko zavezništvo Bart de Wever je v pogovoru za belgijski Radio 1 povedal, da bi morali ukiniti volilno in sodno okrožje Bruselj-Halle-Vilvoorde, kjer so posebej zaščitene pravice francosko govorečih državljanov. Prav nesoglasja glede tega volilnega okrožja in s tem povezan spor glede jezika v Belgiji sta aprila prispevala k padcu vlade premierja Yvesa Leterma.

De Wever se zavzema za ohlapno konfederacijo Flandrije in Valonije, ki naj bi po njegovem mnenju postopno privedla do tega, da bi Belgija na koncu "izpuhtela". Belgija je trenutno razdeljena na tri regije: severno, večjo in razvitejšo Flandrijo z okoli šest milijoni prebivalcev, južno Valonijo z okoli 4,5 milijona prebivalcev ter dvojezično bruseljsko regijo z večinsko frankofonim prebivalstvom na flamskem ozemlju. V vsaki regiji volijo svoje predstavnike.