Flamska liberalna stranka Open VLD je zapustila koalicijo zaradi dolgotrajnega spora o razdelitvi bruseljskega volilnega okrožja med francosko in flamsko govorečo skupnostjo.

"Open VLD je izgubil zaupanje v vlado," je vodja stranke Alexander De Croo pojasnil odločitev, ki jo je stranka sprejela, ker dolgotrajni pogovori o usodi bruseljskega volilnega okrožja niso prinesli rezultatov. Izstop flamskih liberalcev iz vlade je usodno zamajal krhko vlado, sestavljeno iz dveh flamskih in treh frankofonskih strank.

Jabolko spora pravice frankofonov
Jedro spora je vprašanje pravic za okoli 100.000 francosko govorečih prebivalcev flamskega predmestja Brussels-Hal-Vilvorde, kjer skušajo preprečiti priseljevanje frankofonov, tudi s prepovedjo prodaje nepremičnin.

Belgijo sestavljajo večinska, nizozemsko govoreča Flandrija in manjšinska, francosko govoreča Valonijo ter uradno dvojezičen Bruselj z večinsko francosko govorečim prebivalstvom, a na flamskem ozemlju.

Prvič odstopil zaradi afere Fortis
Leterme je že tretjič ponudil svoj odstop, dvakrat ga je kralj sprejel. Prvič ga je ponudil julija leta 2008, tudi tedaj zaradi sporov med Flamci in Volonci. Kralj odstopa takrat ni sprejel, decembra istega leta pa je Leterme odstopil zaradi afere z banko Fortis. Zamenjal ga je Herman Van Rompuy, ko pa je bil ta izvoljen za predsednika EU-ja, je Leterme znova postal belgijski premier.

Kralj Albert II. razmišlja, ali naj sprejme odstop ali pa premierja prosi, naj skuša oblikovati novo vlado. Če to ne bo uspelo, bodo sledile predčasne volitve.

Zaradi nove vladne krize je glasovanje parlamenta o popolni prepovedi javne nošnje burk odpovedano. Po pričakovanjih naj bi parlament prepoved kot prvi v Evropi podprl.