Od zgodovinskega srečanja Donalda Trumpa in Kim Džong Una v razkošju singapurskega hotela do srce parajočih podob stradajočih jemenskih otrok: leto 2018. Foto: Reuters
Na stari celini je politično dogajanje najbolj zaznamoval brexit, ki "kravžlja" možgane tako britanski kot bruseljski strani. Manj kot 100 dni pred dnevom D, ta je predviden za 29. marec, namreč dogovor o brexitu, ki je bruseljski strani po volji, še ni potrjen v britanskem parlamentu. Britanska premierka Theresa May je na tnalu domačega političnega dogajanja, sama pa je prepričana, da bo slovo od EU-ja zaznamovalo začetek "novega poglavja v življenju našega naroda". Med odmevnejšimi novicami leta je tudi napovedano slovo nemške kanclerke Angele Merkel , ki se je umaknila z vrha svoje stranke in napovedala, da bo v politiki le še do konca kanclerskega mandata.
Odnose med Rusijo, v kateri je na marčevskih predsedniških volitvah četrti mandat osvojil Vladimir Putin , in Zahodom je še dodatno ohladila afera Skripal. Nekdanjega agenta KBG-ja in njegovo hčer so v Veliki Britaniji zastrupili z novičokom, za kar naj bi bila po navedbah Londona odgovorna Moskva, ki pa vsakršno vpletenost zanika. Afera se je med drugim stopnjevala v izgon diplomatov v več kot 20 državah.
Odnose med državami je zamajal tudi umor savdskoarabskega novinarja Džamala Hašokdžija na savdskem konzulatu v Carigradu. Ameriški senat je decembra potrdil resolucijo, ki odgovornost za umor pripisuje savdskemu prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu, sicer tradicionalno zavezniku ZDA, vendar on vsakršno vpletenost v umor zavrača.
Dogajanje v letu 2018 skozi fotografski objektiv. Foto: Reuters
Trump vseskozi v središču pozornosti Med številnimi političnimi srečanji je v letošnjem letu največ pozornosti poželo snidenje ameriškega predsednika Donalda Trumpa in severnokorejskega voditelja Kim Džong Una . Po tednih negotovosti, ali bo do srečanja sploh prišlo, sta si v roke segla v Singapurju. Trump je s svojimi potezami poskrbel za dvig pritiska v marsikateri državi: maja je naznanil umik ZDA iz iranskega jedrskega sporazuma, s Kitajsko, ki se spopada s padcem gospodarske rasti (novembra je bila 5,4-odstotna, kar je najmanj v zadnjih 10 letih), se je zapletel v trgovinsko vojno, ki je povzročila medsebojno uvedbo carin, s Kanado in Mehiko pa je po trdih pogajanjih le sklenil nov trgovinski sporazum. Palestince je razjarila preselitev ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem, ki ga je Trump lani decembra priznal za izraelsko prestolnico. V zadnjih mesecih so se napetosti v Gazi znova razplamtele, od marca dalje potekajo redni protesti proti izraelski zasedbi in vrnitvi Palestincev na njihove domove, ki so zdaj del Izraela.
Tudi dolgoletnim spopadom v Siriji in Jemnu še vedno ni videti konca, medtem ko se humanitarna kriza v obeh, predvsem v Jemnu, ki je v primežu hude lakote, iz meseca v mesec le poglablja. Decembra je Trump napovedal umik ameriških sil tako iz Sirije kot Afganistana, kar je izzvalo različne odzive. Posledično so tudi v letošnjem letu pretresljivi prizori prebežnikov, ki jih rešujejo z zasilnih plovil ali potapljajočih se ladij lakomnih mrež tihotapcev ljudi, ostali stalnica. Najhuje je ob libijski obali, ki je znana kot najbolj smrtonosno območje v Sredozemlju, v katerem je letos umrlo več kot 1300 prebežnikov, ki so skušali priti v Evropo in tam poiskati boljši jutri.
Požari, potresi in druge naravne nesreče so tudi letos žal večkrat jasno opomnili, da bi moral biti človek veliko bolj ponižen in spoštljiv do planeta, ki gosti že 7,7 milijarde ljudi.
Za konec pa opomnik na srečen konec zgodbe tajskih dečkov. Poleti je ves svet zadrževal dih, ali bo reševalcem uspelo rešiti 12 nogometašev in njihovega trenerja, ki so po deževju ostali ujeti v eni izmed jam. Po 17 dneh so vse ujete spravili na površje, žal pa je med reševalno operacijo umrl eden od potapljačev.
Za prikaz besedila kliknite na fotografijo.
Superluna nad Madridom januarja 2018. V nekaterih delih sveta, predvsem v Severni Ameriki, Aziji in Avstraliji ter na Bližnjem vzhodu, je bilo ponoči mogoče opazovati krvavo modro superluno, ki velja za zelo redek nebesni pojav. Gre za združitev treh pojavov ‒ popolnega luninega mrka, superlune in modre lune. Foto: Reuters
Februarske olimpijske igre so pomenile velik korak naprej v izboljšanju odnosov med Severno in Južno Korejo. Odprtja iger se je udeležila Kim Yo Jong, sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, kar je bil prvi obisk kakega člana vladajoče dinastije iz Pjongjanga v južni sosedi po koncu spopadov med državama leta 1953. Foto: Reuters
Očeta in hčer, Sergeja in Julijo Skripal, so 4. marca našli nezavestna na klopi pred nakupovalnim središčem v Salisburyju na jugu Anglije. Izkazalo se je, da sta bila zastrupljena z živčnim plinom. Britanske oblasti so za napad okrivile Rusijo, ki zavrača vsakršno vpletenost. Napad je privedel do velikih napetosti v mednarodni skupnosti, odnosi med Rusijo in Zahodom so se močno ohladili. Več kot 25 držav je izgnalo ruske diplomate, Rusija pa je enako naredila z diplomati iz teh držav. Foto: EPA
Po devetih letih gradnje so oktobra odprli najdaljši morski most na svetu, ki je povezal Hongkong in Makao. Gradnja 55 kilometrov dolgega mostu je stala več kot 17 milijard evrov. Foto: Reuters
Protestnice proti Billu Cosbyu, ki so mu sodili zaradi spolnega napada. Septembra so ameriškega televizijskega zvezdnika obsodili na zaporno kazen, vpisali pa so ga tudi v register spolnih prestopnikov. Foto: Reuters
Zgodovinski prizor: rokovanje Kim Džong Una in Donalda Trumpa ob začetku srečanja v Singapurju. Na štiri oči sta govorila 38 minut, dosegla sta podpis dogovora, v katerem se je Severna Koreja med drugim obvezala k popolni jedrski razorožitvi, ZDA pa bodo končale vojaške vaje na Korejskem polotoku. Foto: Reuters
Vojne, revščina, preganjanje zaradi spolne usmerjenosti ali veroizpovedi, posledice podnebnih sprememb ... To so ključni razlogi, da se na tisoče Afričanov odloči za smrtno nevarno pot prek Sredozemlja do Evrope. Foto: Reuters
Od 30. marca v Gazi potekajo redni protesti proti izraelski zasedbi. Palestinci zahtevajo pravico do vrnitve palestinskih beguncev na svoje domove v današnjem Izraelu, 70 odstotkov od dveh milijonov prebivalcev v Gazi, ki meri le 365 kvadratnih kilometrov, je beguncev iz leta 1948 in njihovih potomcev. Foto: Reuters
Na tisoče Venezuelcev je v zadnjih dveh letih zapustilo domovino zaradi vse hujše politične in gospodarske krize. Ti sta privedli do velike inflacije in hudega pomanjkanja, tudi osnovnih živil, zdravil in drugih potrebščin. Številni so se zatekli v Kolumbijo in druge južnoameriške države. Foto: Reuters
Evropski voditelji imajo polne roke dela z brexitom. Novembra je EU potrdil dogovor z Londonom, ki ureja tri prednostna ločitvena vprašanja – pravice državljanov, finančno poravnavo in mejo na irskem otoku – ter prehodno obdobje, ki naj bi trajalo do konca leta 2020, a ga bo mogoče podaljšati za največ dve leti. Zdaj je žogica na strani britanskega parlamenta. Britanska premierka ima na domačem političnem prizorišču ostre nasprotnike, zato ni presenečenje, da se obe strani pripravljata tudi na položaj, če dogovora o brexitu ne bo. Foto: Reuters
Aprila se je razpustila baskovska teroristična skupina Eta. Foto: Reuters
Januarja so se ženske v Savdski Arabiji prvič v zgodovini lahko udeležile nogometne tekme, konec junija pa so po več desetletjih znova lahko sedle za volan. Foto: Reuters
Marca je v 45. letu starosti poginil Sudan, zadnji samec severnega belega nosoroga na svetu, s čimer se je ta podvrsta približala izumrtju. Foto: Reuters
Vladimir Putin je na predsedniških volitvah gladko zmagal in osvojil še četrti mandat. Na tradicionalni novinarski konferenci ob koncu leta je pred nekaj dnevi med drugim dejal, da si želi, da bi bila Rusija med petimi vodilnimi gospodarstvi sveta, pri čemer je dejal, da Rusija potrebuje preboj predvsem na področju tehnoloških inovacij. Foto: Reuters
Severna Koreja kljub otoplitvi odnosov z Južno Korejo še naprej ostaja ena najbolj zaprtih držav na svetu. Foto: Reuters
Vojni v Siriji tudi po sedmih letih ni videti konca. Januarja je turška vojska začela kopensko vojaško operacijo proti Afrinu, v aprilski ofenzivi v Vzhodni Guti pa so sile sirskega predsednika Bašarja Al Asada ob ruskem zavezništvu znova zavzele nadzor nad to enklavo. Aprila naj bi prišlo do kemičnega napada v Dumi, novembra naj bi bil v Alepu izveden napad s kemičnim orožjem, odgovornost pa sirske oblasti in uporniki prelagajo drug na drugega. 12. decembra je ameriški predsednik Donald Trump napovedal ameriški umik iz Sirije, ki je po letih bojev popolnoma razdejana. Foto: Reuters
V Keniji živi okoli 34.000 slonov, ki so zelo zaželen plen nezakonitih lovcev. Foto: Reuters
Oktobra je iz držav Srednje Amerike proti ZDA krenil sprevod prebežnikov, ki so svojo domovino zapustili zaradi revščine in hudih gospodarskih razmer. Zdaj so na mehiško-ameriški meji, kjer čakajo na razrešitev vprašanja svojega statusa. Foto: Reuters
Nogometno prvenstvo v Rusiji se je končalo s francoskim zmagoslavjem. Takole se je v družbi Vladimirja Putina veselil francoski predsednik Emmanuel Macron. Foto: Reuters
Februarja so na Slovaškem umorili preiskovalnega novinarja Jana Kuciaka, ki je pisal tudi o davčnih goljufijah podjetnikov, povezanih z vladajočo stranko Smer slovaškega premierja Roberta Fica. Kuciakov umor je prvi umor novinarja v zgodovini Slovaške in peti v EU-ju v zadnjem desetletju, je sporočila organizacija Novinarji brez meja. Zločin je pretresel državo in sprožil množične proteste proti korupciji, največje od padca komunističnega režima leta 1989. Zaradi pritiskov javnosti so morali odstopiti vodja policije Tibor Gaspar, notranji minister Robert Kalinak in premier Robert Fico, a Ficova vladna koalicija je ostala na oblasti, saj je novi premier postal Peter Pellegrini, ki prihaja iz Ficove stranke Smer. Foto: Reuters
Brazilci so na predsedniških volitvah za novega predsednika izbrali Jaira Bolsonara. Proti njemu so pred volitvami potekali številni protesti, ki so potekali pod ključnikom #EleNao (ne on). Foto: Reuters
Novembra so sever Kalifornije zajeli obsežni požari, ki so terjali več kot 40 žrtev. Foto: Reuters
Nogometna norija je poleti, ko je v Rusiji potekalo svetovno nogometno prvenstvo, zajela dobršen del sveta. Foto: Reuters
Marca je Brazilijo pretresel umor Marielle Franco, političarke, zagovornice človekovih pravic in glasne borke proti policijski brutalnosti. Po njenem umoru so potekali ostri protesti v Riu de Janeiru in drugih krajih po državi, na katerih se je zbralo več deset tisoč ljudi. Foto: Reuters
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v začetku novembra gostil osrednjo slovesnost ob 100. obletnici konca svetovne vojne, ki so se je udeležili premierji in predsedniki držav. Foto: Reuters
Ofenziva sirskih vladnih sil na Vzhodno Guto, kjer so se pred sedmimi leti začeli protesti proti predsedniku Bašarju Al Asadu, ki so potem prerasli v dolgoletno vojno, je od doma pregnala več deset tisoč civlistov. Foto: Reuters
Konec septembra je na indonezijskem otoku Sulavesi potres, ki mu je sledil cunami, terjal življenja več kot 2.200 ljudi, močni sunki vode pa so popolnoma uničili infrastrukturo in več desettisočem odnesli domove. Foto: Reuters
Konec avgusta je boj z rakom na možganih izgubil dolgoletni republikanski senator John McCain. Veljal je za ameriškega junaka, zagovarjal pa je številne vojne in nasprotoval reformi zdravstvenega zavarovanja, ki je pomagala milijonom Američanov. Foto: Reuters
Konec junija in v začetku julija je ves svet z zadržanim dihom spremljal zgodbo ujetih tajskih dečkov. 12 članov nogometne ekipe in njihov trener so po hudem deževju ostali ujeti v poplavljeni jami Tham Luang pod goro na severu države. Po 17 dneh so reševalci, žal je eden od potapljačev med reševanjem umrl, vse ujete rešili iz jame. Foto: Reuters
Po skoraj 60 letih vladavine bratov Castro je Kuba aprila dobila novega voditelja: 19. aprila je prisegel Miguel Diaz-Canel. Foto: Reuters
Julija so svet obkrožili grozljivi prizori iz grškega letovišča Mati na vzhodu celinske Grčije. V požarih, ki so se razplamteli v tem turističnem mestu, je umrlo več kot 80 ljudi, mesto pa je skoraj v celoti uničeno. To so najhujši požari v Grčiji po avgustu letu 2007, ko je na jugu Peloponeza umrlo najmanj 60 ljudi. Foto: Reuters
Septembra je požar v Narodnem muzeju Brazilije v Riu de Janeiru uničil neprecenljivo zbirko najstarejše znanstvene ustanove v državi. Foto: EPA
Na referendumu maja letos je 66 odstotkov irskih volivcev podprlo odpravo ustavne prepovedi umetne prekinitve nosečnosti. Na fotografiji je Savita Halappanavar, ki je umrla zaradi sepse, potem ko ji zaradi zapletov niso opravili splava. Po njenem primeru so leta 2013 irske oblasti sicer le dovolile izvedbo splava, če je ogroženo življenje nosečnice, kar je bilo predtem prepovedano. Foto: Reuters
Triletna vojna v Jemnu je terjala grozljiv davek: po podatkih organizacije Save the Children je med aprilom 2015 in oktobrom 2018 umrlo okoli 85.000 otrok, mlajših od pet let. Združeni narodi opozarjajo, da je 14 milijonov ljudi na robu lakote, od tega je polovica otrok. Foto: Reuters
Izbruh pepela iz kraterja Halemaumau vulkna Kilauea na Havajih. Foto: Reuters
Angela Merkel je napovedala umik iz politike: dokončala bo svoj kanclerski mandat, z vrha stranke CDU pa se je že poslovila. Tam jo je nasledila Annegret Kramp-Karrenbauer. Foto: Reuters
Novembra je minilo 100 let od konca prve svetovne vojne. Osrednja slovesnost je potekala v Parizu, udeležili pa so se je premierji in predsedniki 84 držav. Foto: Reuters
Brexit je postal cela zmešnjava. 100 dni pred napovedanim odhodom Velike Britanije iz EU-ja je Bruselj predstavil 14 kriznih ukrepov za šest področij, če London in Bruselj ne bosta sklenila dogovora o brexitu. Foto: Reuters
Brazilske oblasti skušajo zajeziti vse bolj razraščajoče nasilje v revnih soseskah Ria de Janeira. Foto: Reuters
Kitajski predsednik Ši Džinping je ob 40. obletnici tržnih reform dejal, da Kitajska ne bo postala hegemon in se ne bo razvijala na račun drugih, a da tudi ne bo dopustila, da bi ji kdor koli govoril, kaj naj počne. Foto: Reuters
Aprila so v Nikaragvi zaradi napovedanih spornih reform socialnega sistema, ki so med drugim predvidele višje davke in zmanjšanje pokojnin, izbruhnili protesti, ki so se potem sprevrgli v splošne proteste proti predsedniku Danielu Ortegi. Proteste je zaznamovalo nasilje, v katerem je umrlo več kot 300 ljudi. Foto: Reuters
Iz pokrajine Rakajn je pred nasiljem mjanmarske vojske in budističnih milic od lanskega avgusta zbežalo več kot 700.000 Rohingov. Največ jih je zatočišče poiskalo v sosednjem Bangladešu, za katerega to predstavlja zahtevno nalogo. Združeni narodi so nasilje označili za etnično čiščenje in celo genocid. Foto: Reuters
Med 14 državami, ki so jih Združeni narodi lani uvrstili na seznam držav, v katerih imajo otroške vojake, je tudi Sudan. V tej afriški državi, na čelu katere je že 29 let Omar Al Bašir, v zadnjih dneh leta potekajo protesti zaradi naraščajočih cen hrane, ki so se sprevrgli tudi nasilne spopade med protestniki in vladnimi varnostnimi silami. Foto: Reuters
17-letni Sudanec Chuol se veseli prhe na krovu španske humanitarne ladje Proactiva Open Arms, potem ko so ga rešili v Sredozemskem morju. Foto: Reuters
Poroka med britanskim princem Harryjem in igralko Meghan Markle je pomenila tudi veliko finančno injekcijo za britansko gospodarstvo. Po nekaterih napovedih je prinesla več za kot milijardo funtov prihodkov, poroko pa si je po neuradnih podatkih ogledalo kar 1,9 milijarde ljudi. Foto: Reuters
Zgodovinsko srečanje severnokorejskega in južnokorejskega voditelja Kim Džong Una oz. Mun Dže Ina v obmejni vasi Panmundžom. Foto: Reuters
Cestninska postaja na eni od kitajskih avtocest. Foto: Reuters
Proces imenovanja novega vrhovnega sodnika v ZDA je bil v znamenju obtožb o spolnem nadlegovanju več žensk, na čelu katerih je bila profesorica Christine Blasey Ford, ki so jo takole ujeli med prisego na zaslišanju pred senatnim odborom za pravosodje. Brett Kavanaugh je kljub protestom postal novi vrhovni sodnik. Foto: Reuters
Po devetih letih je s položaja južnoafriškega predsednika odstopil Jacob Zuma. 75-letni Zuma je bil pod pritiskom, naj odstopi zaradi številnih očitkov o korupciji. Foto: Reuters
Maja so v Kongu razglasili epidemijo ebole, za katero je zbolelo več kot 200 ljudi, več kot 100 jih je umrlo. Virus ebole je med najnevarnejšimi povzročitelji bolezni na svetu. Hemoragična mrzlica, ki jo povzroča, je zelo nalezljiva in ima visoko stopnjo smrtnosti, tudi do 60 odstotkov. Prenaša se z neposrednim stikom s krvjo oz. drugimi telesnimi tekočinami. Foto: Reuters
V začetku novembra je Bela hiša odvzela akreditacijo novinarju CNN-a Jimu Acosti, ki se je na novinarski konferenci sporekel s predsednikom Donaldom Trumpom, ki je novinarja označil za "sovražnika ljudstva". Foto: Reuters
Konec leta je prekipelo Francozom in izbruhnili so največji nemiri po letu 1968. Povod za obsežne proteste je bil dvig cen goriv in drage življenjske dobrine, protesti pa so se kmalu razkrili splošno nezadovoljstvo zaradi življenjskega standarda v Franciji. Foto: Reuters
1. decembra je v 95. letu starosti umrl nekdanji ameriški predsednik George Bush starejši, ki je ZDA vodil med letoma 1989 in 1993, predtem pa je bil osem let podpredsednik v administraciji Ronalda Reagana. ZDA je vodil v času zalivske vojne, padca berlinskega zidu, razpada Sovjetske zveze in Jugoslavije ter priznanja Slovenije. Foto: Reuters
Zimske radosti severne medvedke Aurore v živalskem vrtu v Krasnojarsku. Foto: Reuters
Polja sivke v Franciji. Foto: Reuters
Severni sij ali aurora borealis na Norveškem. Foto: Reuters
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje