Ahmadinedžad, ki je na petkovih volitvah prepričljivo pometel s tekmeci, je na novinarski konferenci napovedal, da med drugim mandatom ne bo spreminjal jedrske politike, s katero jezi nekatere zahodne države. Opozoril je še, da bi katera koli država, če bi napadla Iran, to "globoko obžalovala". "Kdo si drzne napasti Iran? Kdo si sploh drzne pomisliti na to?" je v svojem slogu spraševal veliki zmagovalec volitev. O napadu na iranske jedrske objekte naj bi razmišljal predvsem Izrael - s sodelovanjem ali brez sodelovanja ZDA.

Musavi zahteva razveljavitev izidov
Ahmadinedžadov glavni tekmec na petkovih predsedniških volitvah, Mir Hosein Musavi, pa se je tudi uradno pritožil na zakonodajno telo. "Varstveni svet sem prosil, da prekličejo izide volitev, iransko ljudstvo pa pozivam, naj nadaljuje proteste po vsej državi na miroljuben in zakonit način."

Nasilje se nadaljuje
Po Ahmadinedžadovi zmagi so namreč v Teheranu izbruhnili protesti in aretacije reformistov. V nasilju, ki je izbruhnilo po sobotni objavi izidov, naj bi po poročanju Al Džazire umrli trije ljudje, več je ranjenih. Privrženci Musavija se s policijo spopadajo tudi danes. Zbrali so se v središču Teherana in vzklikajo Musavijevo ime ter policijo obmetavajo s kamenjem.

Oblasti so aretirale okoli 100 članov dveh iranskih reformističnih skupin, ki sta podprli Musavija. Ta je petkove volitve označil kot "nevarno farso" in opozoril na številne volilne nepravilnosti. "Rezultati obnašanja nekaterih oblastnikov v Iranu ogrožajo temelje islamske republike in vodijo k vzpostavitvi tiranije," je komentiral Musavi.

"Reformistov nismo aretirali"
Med aretiranimi je bilo najmanj deset članov vlade nekdanjega reformističnega predsednika Mohameda Hatamija. Med njimi naj bi bil tudi Hatamijev mlajši brat Mohamed Reza Hatami. "Zjutraj bi se moral sestati s Hatamijem, vendar ga ni bilo in ne morem ga poklicati na telefon. Verjetno so ga aretirali," je dejal član ene od reformističnih skupin Radžab Ali Mazroej. Tudi nekdanji podpredsednik in podpornik Musavija Mohamad Ali Abtahi je potrdil, da so jih "zvečer odpeljali z njihovih domov".

Uradne oblasti trdijo, da reformistov niso aretirali, temveč so jih le pozvali na pogovor, kjer so jih opozorili, da naj nehajo povečevati napetosti v državi.
"Iranci so izbrali svetlo prihodnost"
Medtem ko se opozicija pritožuje nad potekom volitev, Ahmadinedžad slavi. V televizijskem nagovoru se je zahvalil svojim podpornikom, ki so kljub "psihološki vojni" svetovnih medijev med volilno kampanjo, izbrali "svetlo prihodnost", kar je "velika zmaga za Iran".

Mednarodna skupnost zaskrbljena
Na izide volitev so se že odzvale Združene države Amerike. Zunanja ministrica Hillary Clinton je dejala, da si ZDA želijo le mirne rešitve dilem glede nepravilnosti in upa, da so izidi zares odraz volje iranskega ljudstva. Glede morebitnih nepravilnosti volitev je izrazilo skrb tudi češko predsedstvo Evropske unije in hkrati izrazilo upanje o obnovitvi dialoga glede iranskega jedrskega programa.

Na volitve so se odzvali tudi v Veliki Britaniji in Franciji. Zaskrbljenost nad morebitnimi nepravilnostmi je izrazil britanski zunanji minister David Miliband. "Naša prednostna naloga je, da se Iran sooči z zaskrbljenostjo mednarodne skupnosti, predvsem glede širjenja jedrskega orožja," je dodal. Iz Francije pa so sporočili, da pozorno spremljajo razmere v državi.

Lieberman: Izvolitev Ahmadinedžada grožnja za Iran
Izraelski zunanji minister Avigdor Lieberman je mednarodno skupnost pozval, naj brezkompromisno Iranu onemogoči njegova jedrska prizadevanja, ker da vnovična izvolitev Ahmadinežada dokazuje veliko grožnjo Irana.

K. Š.