Notranje ministrstvo je v izjavi na iranski nacionalni televiziji sporočilo, da so zaradi izjemno velikega zanimanja volitve podaljšali za šest ur, do polnoči po lokalnem času. Volišča bi se morala zapreti ob 18. uri, a so volitve najprej podaljšali za eno uro, nato pa so jih podaljševali po eno uro in jih na koncu zaradi dolgih vrst na voliščih podaljšali kar za šest ur.

Z ministrstva so sporočili, da pričakujejo več kot 70-odstotno volilno udeležbo, kar bo največ po letu 1997, ko je več kot 80 odstotkov volilnih upravičencev do zmage popeljalo Mohameda Katamija.

Glavna tekmeca prepričana o prevladi
Informacije o prednosti na volitvah prihajajo iz obeh taborov, tako iz tabora zmernega kandidata, nekdanjega premierja Mir Hoseina Musavija, kot iz tabora zdajšnjega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada. Najprej so o prednosti začeli govoriti Musavijevi zavezniki, kar pa so v taboru Ahmadinedžada zavrnili kot psihološko vojno in dejali, da je izid volitev nemogoče napovedati. Kmalu zatem je Ahmadinedžadov predstavnik povedal, da konservativni predsednik vodi v predsedniški bitki. "Glede na naše ocene predsednik Ahmadinedžad vodi s približno 60 odstotki glasov," je povedal Ahmadinedžadov predstavnik.

Tekmeci ostro kritizirali Ahmadinedžada
Predvolilno kampanjo so zaznamovala žgoča televizijska soočenja in množični predvolilni shodi, ki se jih je udeležilo na tisoče privržencev posameznih kandidatov. Glavna tema kampanje je bilo gospodarstvo, pri čemer so nasprotniki ostro kritizirali Ahmadinedžada in njegovo gospodarjenje z državo.

Največ možnosti za zmago ima Ahmadinedžad, ki kljub slabemu gospodarskemu stanju še vedno uživa podporo revnejšega sloja prebivalstva, njegov največji nasprotnik pa je nekdanji premier Musavi, ki ga podpirata predvsem mladi in srednji sloj. Manj možnosti pripisujejo nekdanjemu reformističnemu predsedniku parlamenta Mehdiju Karubiju in nekdanjemu vodji eltine revolucionarne garde Mohsenu Rezaju. Za zmago je treba osvojiti več kot polovico glasov, v nasprotnem primeru čez teden dni sledi drugi krog volitev.

Očitki o neizpolnjenih obljubah
Čeprav je Ahmadinedžad ob prihodu na oblast pred štirimi leti obljubljal pravičnejšo delitev predvsem naftnega bogastva med revnejši sloj, pa mu obljub ni uspelo izpolniti in država se spopada z visoko stopnjo inflacije in brezposelnosti.

Ahmadinedžad se je moral med kampanjo vseskozi otepati očitkov o slabem vodenju države, ki se ponaša z drugimi največjimi zalogami nafte na svetu. V zadnjem televizijskem pojavljanju, ki so ga drugi kandidati bojkotirali zaradi nepravično dodeljenega časa, je predsednik v obrambi svoje politike šel celo tako daleč, da je nasprotnike obtožil zarotništva skupaj z Izraelom.

Musavi je napovedal, da se ob morebitni zmagi ne bo odpovedal spornemu jedrskemu programu, ki je bil v zadnjih letih glavni razlog za napetosti z Zahodom, predvsem z ZDA, saj te v njem vidijo le krinko za razvoj jedrskega programa.

A v mednarodni skupnosti vseeno upajo, da bi lahko njegov oprihod na oblast pomenil spremembo v odnosih Irana do ZDA, še posebej zdaj, ko je na oblasti predsednik Barack Obama, ki je izrazil pripravljenost na pogovore s Teheranom.

Oblast v rokah klerikov
Na 45.713 voliščih po vsej državi bo lahko svoj glas oddalo 46 milijonov volivcev in izidi naj bi bili znani v soboto. V iranskem političnem sistemu, velja od islamske revolucije leta 1979, predsednik sicer vpliva na politiko, vendar ima glavno besedo pri vseh odločitvah vrhovni verski voditelj. Vse predsedniške kandidate je moral prej odobriti vplivni Svet varuhov, ki ga nadzorujejo konservativno usmerjeni člani.

G. V./B. T.