Premierja Hrvaške in Slovenije sta po enournem pogovoru v Bohinju, ki je potekal natanko leto dni od njunega prvega srečanja v Trakošćanu, stopila pred novinarje in napovedala, da se bodo strokovnjaki, visoki predstavniki za nasledstvo obeh držav in drugi sodelavci v okviru tihe diplomacije takoj lotili dela na tehničnih podrobnostih dogovora. Borut Pahor je ob tem dodal, da pričakuje rešitev problema v treh mesecih.

Rešitev vprašanja LB-ja zadnja ovira
Kot je pojasnil slovenski premier, sta se s hrvaško kolegico dogovorila o smeri rešitve vprašanja, ki bo "skladna z izpolnjevanjem sporazuma o nasledstvu in ne bo omejevala osnovnih pravic posameznikov, ter bo tako zadovoljila pričakovanja ljudi, ki jih bremeni ta problem". Povedal je, da gre za pravno utemeljeno, pravično in obetavno smer, s katero lahko odpade še zadnje odprto vprašanje med Hrvaško in Slovenijo, ki bi lahko predstavljalo zavoro pri njenem približevanju Evropski uniji.

Premierja na tiskovni konferenci nista pojasnila, za kakšno rešitev gre, glede na to, da bo rešitev temeljila na sporazumu o nasledstvu, kar je vsa leta zagovarjala Slovenija in ki določa rešitev vprašanja prevzema jamstev za stare devizne hranilne vloge na pogajanjih naslednic nekdanje Jugoslavije pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu, pa bo verjetno šlo za nov krog teh pogajanj. Prvi krog pogajanj se je leta 2002 končal brez dogovora.

Borut Pahor je v imenu obeh premierjev izrazil tudi upanje, da bo Hrvaška pred koncem leta končala pogajanja z Evropsko unijo, Jadranka Kosor pa je dejala, da smer rešitve temelji na mednarodnih dogovorih, ne da bi omejevali pravice posameznikov.

Dogovor v Trakošćanu odprl vrata
"To, kar so bili pogovori v Trakošćanu pred natanko letom dni za vprašanje meje, to danes pomenijo pogovori v Bohinju za rešitev vprašanja deviznih varčevalcev in Ljubljanske banke," je povedal Pahor, Kosorjeva pa mu je ob tem pritrdila. Dodala je, da tako kot je Trakošćan pokazal, kako odkleniti vrata do rešitve težkega vprašanja meje, ki je obremenjevalo odnose med državama, je prepričana, da današnji pogovor "odklepa vrata k rešitvi še nekaterih odprtih vprašanj, predvsem pa vprašanja dolga varčevalcem nekdanje Ljubljanske banke".

Pahor je ob tem izrazil še zadovoljstvo, da sta v pogovorih s premierko potrdila odločitev vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča o meji "omogočimo vsem ljudem, ki jih kakor koli zadeva nerešeno vprašanje meje, da živijo enako kakovostno življenje kot tisti, ki tega problema nimajo". Dodal je, da to velja tudi za Joška Jorasa, ki sicer gladovno stavka že dva tedna, ker mu hrvaška policija ne dovoli odstraniti zapornice na dovozni poti do njegove domačije, čeprav mu je to piransko okrajno sodišče omogočilo.

Premierja sta poudarila še, da jima pred letom dni, ko sta se srečala na gradu Trakošćan, nihče ni verjel, da bosta uspela doseči dogovor, ki je novembra privedel do sklenitve arbitražnega sporazuma o meji. "Takrat niti politiki niti državi niso zaupali čuvati niti narisane ovce," je dejal Pahor.

Proces Brdo se mora nadaljevati
Oba premierja sta se zavzela tudi za nadaljevanje procesa Brdo, ki predstavlja sodelovanje držav regije pri političnih in drugih vprašanjih. Približevanje Hrvaške Evropski uniji sta označila kot pomembno za varnost in perspektivo celotne regije, Borut Pahor pa je napovedal še, da se bo čez mesec dni sestal s predstavniki hrvaških društev v Sloveniji in se seznanil s tem, kako razvijajo svojo identiteto.

Pahor in Kosorjeva zgradila mostove med državama
Premierja, ki se naslavljata kot prijatelja, sta izrazila zadovoljstvo, da sta v letu dni uspela zgraditi mostove prijateljstva in zaupanje med državama. Hrvaška premierka je Slovence kot "dobre sosede in velike prijatelje" v času turistične sezone povabila na Hrvaško, pozdravila pa je tudi slovenske novinarje, še posebej tistega, s katerim je imela priložnost govoriti.

Premierja sta pogovore začela pred idilično alpsko vilo v Bohinju. Kosorjeva je prišla v belem kostimu, Pahor pa v temni obleki z belo srajco. Srčanje premierjev je spremljalo približno 80 slovenskih in hrvaških novinarjev in fotografom, izjavam obeh pa je prisluhnilo tudi nekaj turistov. Z nekaterimi sta se premierja tudi rokovala in spregovorila nekaj besed, nato pa sta se odpravila na delovno kosilo, s katerim se je srečanje tudi končalo.