54-letni enooki egiptovski klerik je v Veliko Britanijo prišel leta 1979 in pridigal v mošeji v severnem Londonu. Znan je bil po svojih gorečih govorih.

Prvič je bil na zahtevo ZDA aretiran leta 2004 in od takrat se bije boj za njegovo izročitev.

ZDA ga med drugim obtožujejo sodelovanja pri zajetju talcev v Jemnu leta 1988, domnevno pa naj bi v ameriški zvezni državi Oregon nameraval vzpostaviti tudi tabor za urjenje teroristov.

Ob morebitni obsodbi mu v ZDA grozi do sto let zapora v strogo varovanem zaporu "Supermax".

Veliko pozornost javnosti je vzbudil, ko je po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 hvalil ugrabitelje.

Njegovi odvetniki so v pritožbi zapisali, da se mu je v zaporu zdravstveno stanje poslabšalo, trpel pa naj bi tudi za depresijo in kratkotrajno izgubo spomina.

Pred poslopjem višjega sodišča se je zbralo okoli sto njegovih privržencev, ki so vzklikali gesla proti izročitvi.

Hamza je poskušal tudi s pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, ki je odločilo, da ga Velika Britanija lahko izroči ZDA.

Višje sodišče je danes zavrnilo tudi pritožbe Babarja Ahmada, Sjeda Ahsana, Kaleda Al Favaza in Adela Abdula Barja ter odločilo, da jih lahko takoj izročijo ZDA.