Eden od razlogov, zakaj je bil Trump v svoji kampanji uspešen, je bil, da je volivce nagovoril s tem, da je izkoristil priljubljenost spletnih osebnosti, pravi Jones. "Na spletnih platformah določene oddaje zaznavajo po 14 milijonov ogledov, medtem ko jih imamo mi na kabelski televiziji po en milijon ali dva."

Jones je poudaril vidik, ki ga večina tradicionalnih medijev pri analizi Trumpovega uspeha ne želi izreči na glas.

Sorodna novica Kako je Deppovo sojenje pravo sprevrglo v zabavo za množice, pravnike pa v zvezde

Da je Trump daleč najdaljši intervju pred volitvami dal Joeju Roganu in da je nabor sedme sile v novinarskem središču Bele hiše prevetril s (konservativnimi) blogerji in podkasterji, je sedmi sili lažje pripisati Trumpovi zamerljivosti do njemu nenaklonjenih medijev, kot pa da bi upoštevali dejstvo, da so osrednji mediji preprosto postali, če že ne irelevantni, pa vsaj obrobni, kot je to ubesedil Jones.

"Pomisli na razliko med 2016 in 2020 ter zatem 2024. Podkasti. Ogromna razlika. Zdaj vsi poslušajo podkaste. V njih lahko slišiš nasprotujoča si stališča, gostje so zelo inteligentni ljudje, ki podajo argumente, ki jih na televiziji ne moreš več slišati," je dejal po volitvah Rogan, najbolj priljubljeni ameriški podkaster, v pogovoru z Davom Smithom (podkast Part of The Problem).

Kot sta poudarila, poslušanost ene same epizode Joe Rogan Experience z naskokom potolče večino oddaj novičarskih televizijskih postaj. "Osrednji mediji so mrtvi," sta družno ugotovila.

Pandemija pripravila plodna tla za alternativne medije

Kot piše revija Slate, analitiki ne znajo povsem razložiti, kako je desnici uspelo tako obvladati podkaste, a številni priznavajo, da se je primat, ki so ga imeli konservativci nad radiem za časa obdobja razvpitega konservativnega voditelja Rusha Limbaugha, izkazal za presenetljivo obstojnega.

"Bili so dominantni v 90. letih s pogovornimi radijskimi oddajami in Foxom, nato pa so formulo samo replicirali na drugem mediju," je za Slate povedal Angelo Carusone, predsednik levo usmerjenega nadzornega organa Media Matters for America.

Da imajo konservativni podkasterji toliko vpliva, je sicer do neke mere logično – ameriško konservativno gibanje in njihove medijske podaljške je vedno zaznamovalo tudi njihovo globoko nezaupanje do uveljavljenih institucij in močnega vpliva vlade ter nepotešljiva žeja po protinarativu.

Ključni trenutek za razcvet podkastov pa je bila zagotovo pandemija covida – po eni strani s povsem praktičnega razloga, ker je bilo v času zaprtij in omejitev zelo lahko lansirati svoj medij kar iz svoje spalnice, po drugi strani pa so v podkastih dobili glas tisti, ki ga v imenu višjega dobrega in skrbi za javno zdravje na osrednjih medijih niso mogli. Kritiki zaprtij, kritiki mask in preostalih covidnih ukrepov, kritiki cepiv proti covidu.

Covid je bil začetek. A sledile so preostale teme, o katerih ameriški mediji niso ponudili dovolj kompleksne, večstranske razprave, kot bi si jo želela javnost, ampak so služili zgolj kot mikrofon obstoječi administraciji Joeja Bidna. Vojna v Ukrajini, vojna v Gazi, Bidnovo kognitivno pešanje.

Na podkastih lažje širjenje dezinformacij

A osrednji mediji se kritikam navkljub krčevito oklepajo svojega uveljavljenega položaja, z novimi mediji in podkastersko konkurenco pa se spopadajo z bodisi popolnim ignoriranjem njenega obstoja bodisi s poskusi diskreditacije, pri čemer se pogosto radi sklicujejo na novinarski kodeks, uredniško politiko, preverjanje podatkov, načelo objektivnosti in preostale sestavne dele in pravila novinarstva kot institucije, ki za podkasterje ne veljajo.

V nasprotju s klasičnimi mediji podkasti namreč niso regulirani od Zvezne komisije za komunikacije (FCC), kar pomeni, da jim nihče ne stopi na prste, kadar širijo dezinformacije.

A ne glede na vse ugovore je težko ignorirati vzpon teh novih, alternativnih medijev in medijskih osebnosti, pri čemer so se številni, ki so razumeli in spretno izkoristili to novo medijsko realnost, na nove platforme preselili s klasičnih, kot so to storili denimo Tucker Carlson, Megyn Kelly (oba nekoč na Fox News) in Piers Morgan (nekoč na Daily Mirror in ITV).

Prvič je več ljudi spremljalo novembrske predsedniške volitve na podkastu kot na katerem od osrednjih medijev, pri čemer je tu slavil podkast PBD poslovneža in podkasterja Patricka Bet-Davida, ki je tudi prvi razglasil Trumpa za zmagovalca.

Rekordno gledanost je zaznavala tudi Megyn Kelly. "Prejšnji mesec je imel CNN na svojem kanalu na YouTubu 155 milijonov ogledov, mi pa 147 milijonov. Samo jaz in mojih šest producentov proti vsem oddajam na CNN-u. Novembra sem premagala vse," se je pohvalila Kelly.

Ko komiki v kozji rog uženejo akademike

Celo elitne univerze so na svoja soočenja, običajno rezervirana za akademike, začele vabiti debatno spretne podkasterje, kot je bil, denimo, pred kratkim na soočenju Steamboat Instituta pod okriljem Univerze Princeton zgoraj omenjeni Dave Smith.

Voditelj vse bolj priljubljenega podkasta Part of The Problem, eden vidnejših članov libertarnega gibanja in komik, sam ni mogel verjeti, da ima priložnost v tem okolju razpravljati z urednikom Newsweeka in avtorjem Joshem Hammerjem o tem, ali je ameriško-izraelsko zavezništvo za zunanjo politiko ZDA strateška prednost ali ne. Smith, kritik Izraela, ki je zagovarjal, da ne, je to soočenje gladko dobil.

Precejšen udarec za tradicionalne, pretežno protitrumpovsko usmerjene medije je bil tudi trenutek konec februarja, ko so pred Belo hišo nasmejani pozirali konservativni blogerji in vplivneži, ki so prvi prejeli fascikle z na novo razkrito dokumentacijo o Jeffreyju Epsteinu.

"Oni so zdaj tisti, ki oblikujejo narativ in širijo Trumpovo sporočilo v času, ko se osrednji mediji spopadajo z novo realnostjo," je dogodek komentirala Jessica Read Krause (House in Habit), nekoč liberalna blogerka, ki se je nepričakovano prelevila v Trumpovo podpornico in ima danes dostop do najožjega predsednikovega kroga.

In celo za namestnika direktorja FBI-ja je Trump imenoval podkasterja, Dana Bongina. 50-letni voditelj podkasta The Dan Bongino Show je goreč Trumpov zaveznik, ki verjame, da so bile volitve 2020 ukradene, njegove objave na družbenih omrežjih pa imajo pogosto več odzivov kot tiste od CNN-a in Foxa skupaj.

Številke, o katerih lahko CNN samo sanja

Na Spotifyu medtem zadnja leta kraljuje podkast Joe Rogan Experience, ki vztraja pri vrhu najbolj priljubljenih podkastov vse od leta 2020, ko je Joe Rogan s to družbo za pretočne vsebine podpisal pogodbo za vrtoglavih 200 milijonov dolarjev. Trenutno ima njegov podkast 14,5 milijona sledilcev, februarja letos si je podkast pretočilo 64 milijonov uporabnikov.

The Tucker Carlson Show je trenutno na devetem mestu na Spotifyu, Candace Owens pa je s svojim podkastom Candace na 14.

Vsi imajo močno podporo tudi na drugih kanalih. Roganov podkast ima na YouTubu 19,5 milijona naročnikov, 19,7 milijona mu sledi na Instagramu, 15,1 milijona pa na omrežju X. Carlsonu na YouTubu sledi 3,8 milijona uporabnikov, na omrežju X ima 16 milijonov sledilcev, na Instagramu pa 4,2 milijona.

Candace Owens medtem na YouTubu sledi štiri milijone uporabnikov, na omrežju X 6,8 milijona, na Instagramu pa 2,1 milijona.

Vsi trije so bili sicer priljubljeni tudi pred selitvijo na Spotify, za njihov uspeh pa je zaslužen preplet okoliščin, svetovnih dogodkov in močnega upada zaupanja javnosti v osrednje medije, pri čemer so bili ključni dejavniki pandemija covida-19, enostransko poročanje o Trumpu, svoje sta storili tudi vojni v Ukrajini in Gazi.

Raziskava centra Pew iz aprila 2023 je pokazala, da približno polovica Američanov posluša podkaste. In čeprav je podkastov nešteto, teme pa segajo od športa do tračev, od kmetovanja do vere, jih polovica vprašanih uporablja kot novičarski vir. In od tistih, ki novice spremljajo na podkastih, jih velika večina (87 odstotkov) odgovarja, da jih ima za točne in verodostojne.

Verjetno ni presenečenje, da v starostnem razrezu poslušalcev podkastov prevladujejo mlajši. Tako je v zadnjem letu dni podkast poslušalo 66 odstotkov Američanov v starosti 18–29 let, medtem ko pri starejših od 65 let ta delež pade na 28 odstotkov.

Joe Rogan: Od komentatorja rokoborb do intervjuja s Trumpom

In čeprav 57-letni Rogan, nekdanji komik, nekdanji komentator rokoborb Lige UFC in nekdanji voditelj resničnostnega šova Fear Factor, ni bil prvi, ki je začel svoj podkast, pa številni prav njemu in njegovemu podkastu Joe Rogan Experience (JRE) pripisujejo zasluge za porast tega medija v zadnjem desetletju.

Podkast je Rogan začel leta 2009, v njem pa načenja različne teme, od aktualnih političnih dogodkov do filozofije, kritike medijev, psihedeličnih snovi, kvantne mehanike, zdravja in teorij zarot.

Med njegovimi sogovorniki so bili vsi, od Bernieja Sandersa in astrofizika Neila deGrassa Tysona do kontroverznega konservativnega kanadskega akademika Jordana Petersona, ki velja za velikega kritika samoopredeljevanja glede spola, tik pred volitvami pa tudi Trump, kar so številni ocenili za briljantno potezo Trumpovega tabora (Trump sam je dejal, da ga je o nastopu prepričal njegov 18-letni sin Barron, ki da je "v stiku s tem, kaj posluša mladina").

Rogan je dal priložnost za gostovanje na podkastu tudi Trumpovi tekmici Kamali Harris, a je ta postavila določene pogoje, ki jih Rogan ni želel sprejeti. Nekateri analitiki so pozneje komentirali, da je bila to usodna napaka Kamale Harris, spet drugi pa so menili, da Harris nikdar ne bi prestala triurnega pogovora brez scenarija.

Kot piše spletna stran Quartz, je Roganovo občinstvo zelo specifično – nagovarja predvsem mlajše, moško občinstvo (skoraj 80 odstotkov poslušalcev JRE-ja so moški in polovica jih je starih od 18 do 34 let) in ima s svojo neposrednostjo in neoziranjem na uveljavljene družbene norme velik krog privržencev, predvsem tistih, ki prisegajo na nove medije.

Roganova prednost: Pogovarjal se bo s komer koli

V zadnjih letih se je njegova imenska prepoznavnost razširila, osrednji mediji ga redno slikajo kot "kontroverznega" in "problematičnega" ter "teoretika zarot", pri čemer velik del teh pritožb sega v čas pandemije covida, ko je Rogan na svojem podkastu načenjal vprašanja smotrnosti mask, zaprtij in covidnih omejitev ter postavljal pod vprašaj varnost cepiv.

Zaradi očitkov o širjenju zavajajočih navedb o cepivih proti covidu je skupina zdravstvenih strokovnjakov Spotifyu očitala, da dopušča širjenje "lažnih in za družbo škodljivih navedb", Neil Young in Joni Mitchell pa sta iz protesta proti Roganu s Spotifya umaknila svojo glasbo.

Kritiki ga slikajo kot desničarskega populista – v resnici je tipični predstavnik libertarnega gibanja, sam zase pravi, da sovraži politično opredeljevanje in politično korektnost, preden pa je lani podprl Trumpa za predsednika, ga je leta 2022 označil za "grožnjo demokraciji", leta 2020 pa je podprl Bernieja Sandersa.

Del Roganove draži je njegova odprtost, da se pogovarja s komer koli in o čemer koli (to je v nasprotju z osrednjimi mediji tudi na splošno ena večjih prednosti podkasterjev), je za BBC povedala ameriška novinarka in pisateljica Kat Rosenfield. "Je naravno radoveden. Rad postavlja vprašanja. Njegovi gostje ga iskreno zanimajo in ima dober občutek, kako narediti pogovor zanimiv."

Kot poudarja Rosenfield, se je Rogan za številne zdel osvežujoča alternativa v času, ko je občinstvo izgubilo zaupanje v osrednje medije. "Ne dela se, da je pametnejši kot njegovo občinstvo, kar poslušalci cenijo. Do ljudi se ne vede podcenjujoče in vedno poudarja, da 'ne ve ničesar'," še pravi Rosenfield.

Tucker Carlson kot kameleon s televizije na X

Med Roganovimi gosti je bil lani tudi Tucker Carlson, eden redkih, ki mu uspe s svojim The Tucker Carlson Show občasno prehiteti Joe Rogan Experience. Pot 55-letnega Carlsona od političnega komentatorja na osrednjih (demokratom bližjih) medijih, kot sta CNN in MSNBC, do enega vodilnih podkasterjev, je bila dolga, voditelj pa je vedno slovel kot "glas desnice" in teoretik zarot.

Njegova 14 let dolga kariera pri Fox Newsu se je nenadoma končala aprila 2023, ko ga je televizija brez pojasnila odpustila, čeprav je bila njegova oddaja Tucker Carlson Tonight takrat ena najbolj gledanih novičarskih oddaj v ZDA.

Junija istega leta je Carlson svojo oddajo preselil na omrežje X (Tucker on X) in že v prvi epizodi kritiziral ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da vlada skriva resnico o napadih 11. septembra in da ameriške oblasti skrivajo neznani leteči predmet in njegovega pilota. Avgusta je nato v oddaji gostil Donalda Trumpa, decembra pa lansiral Tucker Carlson Network.

Carlsona danes opisujejo kot "morda najvidnejšega zagovornika trumpizma" (Politico) in "brez konkurence najvplivnejši glas desnih medijev" (New Yorker).

Je kritik priseljevanja, podpornik protekcionizma in nasprotnik ameriških posredovanj v tujini. Prav Carlson naj bi Trumpa med prvim mandatom odvrnil od napada na Iran in ga spodbudil, da razreši jastrebovskega Johna Boltona kot svetovalca za nacionalno varnost. Kot Trump je kritik vojaškega oboroževanja Ukrajine in neredko brani ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Sorodna novica Odzivi na intervju Tuckerja Carlsona s Putinom: Pravo novinarstvo ali propagandist Kremlja?

Carlson v Moskvi

Februarja lani je postal prvi zahodni novinar po ruski invaziji v Ukrajini leta 2022, ki je opravil intervju s Putinom. Osrednji ameriški in evropski mediji, pa tudi demokrati in EU, so bili zgroženi, v ZDA so številni Carlsona označili kar za državnega izdajalca, ker da je dal platformo "diktatorju" in "morilcu". Ameriški mediji so o intervjuju poročali kot o intervjuju nekoga, ki očitno nima težav služiti kot propagandno orodje Kremlja.

Tudi predstavnica tedanjega visokega zunanjega predstavnika EU-ja Josepa Borrella je dejala, da pričakuje, da bo intervju ponudil platformo Putinovi "sprevrženi želji po ponovni vzpostavitvi ruskega imperija".

Po drugi strani osrednji mediji, kot je CNN, denimo, niso imeli težav decembra lani intervjuvati Abuja Mohameda Al Džolanija, vodjo sirskih upornikov HTS, ki so strmoglavili Bašarja Al Asada. Al Džolanija, nekdanjega člana Al Kaide, so zahodni mediji in uradni organi do tedaj označevali za "terorista", ZDA, ZN, EU in Turčija pa HTS – vsaj uradno – še vedno označujejo za teroristično organizacijo, čeprav je Zahod pozdravil strmoglavljenje Asada.

V nasprotju z osrednjimi mediji so bili Carlson in številni drugi podkasterji močno kritični do nekritične legitimacije HTS-ja in ameriške podpore radikalnim uporniškim skupinam, če te nasprotujejo t. i. avtoritarnemu voditelju, če ta ni všeč ZDA.

"Tucker Carlson je eden najpogumnejših novinarjev na svetu. Njegov uspeh je neposreden rezultat tega, kako zelo mu ljudje zaupajo. Tradicionalni mediji ga sovražijo, ker ne morejo posnemati njegove pristnosti in globoko v sebi vedo, da se ga ne da znebiti, medtem ko njihov vpliv vse bolj upada," je Carlsonu pela hvalo kolegica podkasterka Candace Owens.

Fenomen, imenovan Candace Owens

35-letna Owens, ki je v teh dneh dodobra razburkala javnost s svojo raziskovalno dokumentarno serijo o Brigitte Macron, za katero trdi, da je bila rojena kot moški, celo med konservativno strujo velja za kontroverzno.

Čeprav je temnopolta, je bila od samega začetka izredno kritična do gibanja Black Lives Matter ("gruča cmeravih dojenčkov, ki se za vzbujanje pozornosti pretvarjajo, da so zatirani"), je ostra nasprotnica gibanja MeToo in zagovornica tradicionalnih vlog žensk ter meni, da je bil Harvey Weinstein po krivem obsojen. Bila je tudi ena glasnejših nasprotnic pandemičnih omejitev in cepiv proti covidu, nasprotnica nezakonitega priseljevanja in ne verjame v globalno segrevanje.

Čeprav je bila sprva kritična do Trumpa, je pozneje postala njegova zagovornica in podpornica. "Levica sovraži Ameriko, Trump pa jo ljubi," je izjavila leta 2019, ko je podprla Trumpa za predsednika.

Se pa Owens najmanj v eni točki diametralno ločuje od Trumpa in republikanske stranke – je ostra kritičarka Izraela in sionizma. Ne samo, da glasno nasprotuje ameriškemu financiranju Izraela in dejanjem Izraela v Gazi, ampak med drugim trdi, da za atentatom na JFK-ja stoji judovski lobi AIPAC in da Hollywood obvladujejo "judovske tolpe", polemične so bile nekatere njene izjave o holokavstu, stopila je tudi v bran Kanyeju Westu, ko je bil on obtožen antisemitizma.

Zaradi očitanega antisemitizma je bila lani odpuščena s portala Daily Wire, začasno jo je blokiral YouTube, ameriška organizacija za boj proti antisemitizmu StopAntisemitism pa ji je podelila naziv "antisemitke leta".

A Owens je zagrizena, ko kost zagrabi, je ne izpusti – to je na lastni koži izkusila tudi Elizejska palača, ki ji je zaradi dokumentarne serije o Brigitte Macron grozila s tožbo, a je Owens kljub temu serijo mirno objavila. Še en dokaz, da jo lahko konservativni podkasterji odnesejo z vsem, bodo rekli kritiki.

Nova doba politike in medijev

Vse tri (in večino zajetih v ta prispevek) bi politično strogo tehnično morda res lahko umestili na desni, konservativnejši pol ameriške politike, a vzpon Trumpa in gibanja MAGA je na glavo postavil tudi dolgo uveljavljene politike in prepričanja strank. Če so bili nekoč demokrati tisti, ki so se zavzemali za svobodo govora, je to zdaj (vse dokler ne gre za kritiko Izraela) Trumpova domena.

Če so bili nekoč demokrati pacifistična stranka in republikanci jastrebovski "sejalci demokracije" po svetu, je zdaj Trump tisti, ki pridiga o nevmešavanju ZDA v tuje zadeve. Če je bila nekoč sedma sila tista, ki je sumničavo bedela nad velikimi farmacevtskimi podjetji, je med covidom ista sedma sila cenzurirala vsakršno skepso glede cepiv.

Demokrati so bili nekoč stranka, ki se je zavzemala za delavske pravice, danes so postali kulturni bojevniki, ki se raje kot za delavski razred borijo za politično korektne zaimke.

In verjetno ni naključje, da največja kriza demokratske stranke sovpada z največjo krizo tradicionalnih medijev.