Kot običajno, zgodba ni tako črno-bela, kot jo slikajo ameriški mediji. Dejstvo pa je, da je Joe Rogan v zadnjih letih postal ena najmočnejših in najbolj poslušanih medijskih osebnosti v ZDA (in onkraj), zaradi česar je postal velika tarča, ko skuša v svojih podcastih med pandemijo predstavljati več plati covida-19 in cepljenja proti njemu.

Čeprav se 54-letni Rogan nikdar ni izogibal polemičnim temam in kočljivim vprašanjem, je s svojimi intervjuji na temo koronavirusa prestopil iz zgolj "spornega" v "grožnjo javnemu zdravju". Kritiki trdijo, da je njegov podcast platforma za teorije zarote in dezinformacije, zlasti glede covida-19. Za druge je Roganov podcast še skoraj edini, kjer dobijo glas "odpadniški" strokovnjaki, ki se jih osrednji mediji izogibajo.

Zakaj točno je Rogan te dni še posebej pod drobnogledom? Vse skupaj se je začelo, ko je prejšnji teden rockerski velikan Neil Young Spotifyu, največjemu ponudniku pretočnih vsebin, postavil ultimat – ali gre Rogan s svojimi podcasti ali pa umakne z aplikacije svojo diskografijo. Spotify je "z obžalovanjem" izbral Rogana.

Verjetno ne toliko v imenu svobode govora, čeprav je to švedsko podjetje, v katerem že celo pandemijo vodijo povsem svoj model spoprijemanja s covidom, ampak zaradi denarja – to je namreč najbolj poslušani podcast na Spotifyu, ki se za svoj tržni delež bori z velikani, kot so Google, Apple in Amazon.

Leta 2019 si je The Joe Rogan Experience mesečno pretočilo kar 190 milijonov ljudi, vsaka epizoda v povprečju pritegne 11 milijonov poslušalcev, Roganova pogodba s Spotifyem pa naj bi bila težka okoli 100 milijonov dolarjev. Spotify ima trenutno 172 milijonov naročnikov – preden je sklenil pogodbo z Roganom, jih je imel "le" 28 milijonov, navaja Guardian.

Younga, ki ima na Spotifyu več kot šest milijonov poslušalcev mesečno, so zmotile Roganove domnevne "laži o koronavirusu", kmalu se mu je pridružila še peščica drugih glasbenikov, med njimi Joni Mitchell, ki je sporočila, da podpira Neila Younga in svetovno znanstveno in medicinsko sfero, zato umika glasbo s Spotifya, na katerem "neodgovorneži širijo laži, zaradi katerih ljudje umirajo".

Youngov bojkot je podprl tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je poudaril, da je "na nas vseh, da prispevamo, da bosta pandemija in infodemija premagani", poroča STA.

Svoje pomisleke sta izrazila tudi britanski princ Harry in Meghan Markle, ki imata s Spotifyem sklenjeno pogodbo v vrednosti 18 milijonov funtov.

Številni Youngovi oboževalci in podporniki njegovega stališča v korist cepljenju so medtem pozvali druge glasbenike, naj sledijo njegovemu zgledu. Na družbenih omrežjih sta se ta teden pogosto pojavljala ključnika, ki izražata podporo kantavtorju in pozivata k bojkotu Spotifya: "I stand with Neil Young" in "CancelSpotify".

Tržna vrednost Spotifya, največje platforme za glasbene vsebine, se je v zadnjih dneh zmanjšala za več kot dve milijardi dolarjev, s 35 milijard na 33. Vrednost delnic pa je po sredi, ko je Young zapustil platformo, padla za približno šest odstotkov.

"Joe Rogan – vzpon izjemno kontroverzne kulturne sile", "Bi moral Spotify prepovedati Joeja Rogana?", "Spotifyev problem z Joejem Roganom ne bo kar izginil", "Kako je Joe Rogan postal državni sovražnik številka 1" – to je le nekaj naslov v zadnjih dneh.

Komik, voditelj, čarovnik, komentator

Kdo sploh je Rogan, zakaj njegov glas tako odmeva in zakaj je tak trn v peti predvsem liberalnim medijem, čeprav sam poudarja, da se nima za konservativca ...

V New Jerseyju rojenega voditelja je v resnici težko predstaviti. Svojo 35-letno kariero je začel kot čarovnik, presedlal je na tekvondo, bil je komik, igralec – v humoristični seriji NewsRadio (1995–1999) je, ironično, igral "Joeja", posebneža, ki širi teorije zarot. Bil je voditelj NBC-jevega resničnostnega šova Fear Factor, v katerem so se tekmovalci spopadali z nevarnimi in/ali strašljivimi nalogami, in komentator rokoborb lige UFC, s čimer je v ZDA zaslovel.

Podcast The Joe Rogan Experience je objavil leta 2009, v njem pa načenja različne teme, od aktualnih dogodkov in politike do filozofije, komedije, kritike medijev, psihedeličnih snovi, kvantne mehanike in v času pandemije zdravja. Med njegovimi sogovorniki so bili vsi, od Bernieja Sandersa do kontroverznega konservativnega kanadskega akademika Jordana Petersona, ki velja za velikega kritika samoopredeljevanja glede spola.

Kot piše spletna stran Quartz, je Roganov občinstvo zelo specifično – nagovarja predvsem mlajše, moško občinstvo in ima s svojo neposrednostjo, popolnim neoziranjem na uveljavljene družbene norme in dostojnost velik krog privržencev, predvsem tistih, ki prisegajo na nove medije. Šele v zadnjem času se je njegova imenska prepoznavnost razširila še na vodilne (mainstreamovske) medije.

"Zvezdniki družbenih omrežij vedo, kako povedati zgodbo, v celoti je pomembna prezentacija, medtem ko novinarji uporabljajo najbolj dolgočasne tekste. Sama formula je," je prejšnji teden zapisal kulturni kritik Bob Lefsetz. “Mladim se niti ne da odpreti časopisa in se jim nikdar ne bo dalo. Njih je mogoče doseči na drug način.”

Čeprav je Rogan v vseh pogledih medijski težkokategornik, sposoben pritegniti milijonsko občinstvo, so ga ameriške liberalne elite večinoma ignorirale ali odpravljale kot provokatorja in/ali desničarskega populista, pri tem pa je Rogan verjetno bolj levousmerjen kot desnousmerjen. Sam pravi, da sovraži politično opredeljevanje in politično korektnost.

Opozarja na družbene krivice, na predsedniških volitvah leta 2020 je podpiral demokratičnega socialista Bernieja Sandersa, podpira istospolne poroke, univerzalno zdravstveno zavarovanje in univerzalni temeljni dohodek, hkrati pa vabi tudi sogovornike, ki imajo diametralno nasprotno mnenje, nasprotuje preveč goreči t. i. kulturi brisanja (cancel culture), podpira pravico do orožja, javno je podvomil o duševnem zdravju predsednika Joeja Bidna in v nekaterih vidikih bolj ustreza konservativni struji.

Problematični pogovori z nasprotniki cepljenja

Zagotovo pa ne ustreza uradni politiki glede covida-19. V zadnjih mesecih je Rogan v svojo oddajo povabil tudi proticepilske goste, kot sta polemična republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene in zvezdnik ameriškega nogometa Aaron Rodgers, največ prahu pa je dvignil predstavnik stroke. Januarja je namreč Rogan gostil Roberta Malona, virologa, ki je sodeloval pri zgodnjih raziskavah tehnologije mRNA, na osnovi katere so razvita določena cepiva proti covidu, a je zdaj kritičen do nje.

Malone med drugim trdi, da cepiva tiste, ki so covid preboleli, dejansko bolj ogrožajo. Dejal je tudi, da so svetovni voditelji "hipnotizirali" javnost, da ta podpira cepiva. Meni, da je obvezno cepljenje z poskusnimi cepivi nezakonito in da je ameriška vlada "povsem ušla izpod nadzora", pri tem pa je potegnil vzporednice med pandemijo in vzponom nacistične stranke v Nemčiji v 30. letih prejšnjega stoletja.

Twitter je račun Roberta Malona odstranil zaradi širjenja napačnih informacij. Rogan je pred snemanjem omenjene epizode poudaril, da ni proticepilec. "Menim, da so cepiva varna, in spodbujam ljudi, da se cepijo," je dejal, a je vztrajal pri svojem stališču, da mladi cepiva ne potrebujejo.

Tako Rogana kot Malona so po epizodi kritizirali, ker da promovirata neosnovane teorije zarote, kot naj bi bila tista, da bolnišnice finančno spodbujajo, da za vzrok smrti okuženega pacienta navedejo covid-19. Kmalu za tem je 270 zdravnikov, znanstvenikov in profesorjev Spotifyu poslalo odprto pismo, v katerem so protestirali proti "množičnemu širjenju napačnih informacij o covidu-19", Spotify pa pozvali, naj ukrepa proti Roganu. A Spotify ni podlegel ne pritiskom, ne pismu, ne Neilu Youngu, je pa vseeno zaradi prahu, ki ga je dvignil, sporočil, da bo še bolj pozoren na vsebine, ki bi bile lahko potencialno škodljive.

Rogan se (delno) posipa s pepelom

V nedeljo se je v presenetljivo spravljivem tonu odzval tudi Rogan. V desetminutnem videu, ki ga je objavil na Instagramu, se je zavezal, da se bo bolj potrudil, da bo v oddaji gostil sogovornike z nasprotujočimi se stališči, in da se bo kar najbolj potrudil, da bo vse teme "dobro raziskal". “Veliko ljudi ima popačene predstave, kaj točno počnem," je dejal, ob tem pa vnovič zagovarjal nedavne sporne epizode na temo covida-19, goste pa označil za “visoko usposobljene in priznane ljudi, katerih mnenje pa se razlikuje od mnenja mainstreamovskih medijev". Ob tem se je tudi opravičil Spotifyu za ves cirkus in se družbi zahvalil, ker mu stoji ob strani.

Je pa zaplet z Roganom razkril tudi temno plat mainstream medijev, ki so se, zlasti v času pandemije, prelevili v močno orodje cenzure, opozarja ameriški novinar in pravnik Glenn Greenwald. Način, na katerega se "toliko nadutih medijskih osebnosti združuje v vzvišeni obsodbi Joeja Rogana", po njegovem služi istemu namenu, kot ko to počnejo s Trumpom: prikrivanju vseh radikalnih napak mainstream novinarstva s krcanjem nekoga, do katerega se čutijo superiorni. "Česa je Rogan obtožen, kar korporacijski mediji ne počno rutinsko in precej bolj škodljivo?". "Ti mediji so območja, kjer nestrinjanje ni dovoljeno. Delati v večji medijski korporaciji pomeni redko govoriti s komerkoli, ki bi ti povedal, da se motiš. Rogan nenehno objavlja nasprotujoče glasove, napake pa priznava."

Greenwald, najbolj poznan po objavi zaupnih dokumentov žvižgača Edwarda Snowdna leta 2013, je – razočaran nad temi istimi mainstreamovskimi mediji, v katerih je objavljal Snowdnovo zgodbo ter svoje kritike napada na Irak in Busheve administracije – medije, kot je Guardian, zapustil in leta 2014 ustanovil spletno stran The Intercept, leta 2020 pa začel objavljati na spletni platformi Substack.