Afriški rog je priča najhujši suši v zadnjih 60 letih, ki je povzročila hudo lakoto in v trikotniku med Kenijo, Somalijo in Etiopijo je prizadetih več kot deset milijonov ljudi. Po besedah vodje Visokega komisariata ZN-a za begunce Antonia Guterresa gre za "najhujšo humanitarno katastrofo" današnjega časa.

Še posebej so razmere kritične v Somaliji, ki se že dve desetletji utaplja v brezvladju in je del njenega ozemlja v rokah skrajnih islamskih upornikov, kar vse skupaj močno otežuje pomoč sestradanim prebivalcem, ki jim ne preostane drugega, kot da se odpravijo čez puščavo v sosednjo Kenijo.

"Pobegnili smo zaradi stradanja," je povedala 32-letna Ulmaj Abdov Isak, ki je skupaj s šestimi mladimi otroki in možem tri tedne pešačila do meje. "Med potjo nismo imeli nič hrane in pijače," je dodala. Za 35-letno Muslimo Adan Hasan je bil beg pred lakoto še večja kalvarija, saj so ji med 35-dnevno potjo umrli dva sinova in hči.

Iz bede v bedo
A konec dolge poti za somalijske begunce ne pomeni tudi konec njihovega trpljenja. Večinoma jih namreč pristane v največjem begunskem taborišču na svetu. Še 80 kilometrov od meje stoji Dadaab, taborišče, ki je bilo zgrajeno leta 1991 za 90.000 beguncev. Za polnega so ga razglasili leta 2008. Danes jih je v njem nastanjenih 380.000 in vsak dan se jim pridruži 1.300 novih prišlekov.

"Obiskal sem že mnogo begunskih taborišč po svetu. A nikjer nisem videl, da bi ljudje prihajali v tako brezupnem stanju," je dejal Guterres, ko je v nedeljo obiskal Dadaab. Po njegovih besedah so v taborišču nastanjeni "najrevnejši med revnimi" in "najranljivejši med ranljivimi".

Še posebej so v teh razmerah ranljivi otroci in po podatkih Unicefa jih je podhranjenih okoli dva milijona. Mnogi od njih ne preživijo poti do begunskega taborišča, a tudi za tiste, ki se jim uspe prebiti, je včasih prepozno, saj jim ne pomaga niti takojšnja nujna pomoč. "Številni otroci umrejo v 24 urah po prihodu. Pridejo, pregledamo jih, jih pošljemo na program hranjenja, a je tudi to prepozno," je povedala delavka UNHCR-ja v taborišču.

Smrtnost med otroki je od maja narasla kar za šestkrat v primerjavi z lanskim letom. Med 18 in 24 odstotki prišlekov, mlajših od petih let, je podhranjenih. Na prostoru, ki je namenjen za eno družino, se zaradi prenatrpanosti stiska tudi do pet družin. Dodatnih 42.000 beguncev je nastanjenih zunaj taborišča.

Med obiskom je Guterres znova pozval Kenijo k vzpostavitvi novega begunskega taborišča, da bi razbremenili tisto v Dadaabu. Kenijske oblasti so doslej zavračale to možnost, saj so se bale, da bi se želeli begunci stalno naseliti v državi, medtem ko so njena druga bojazen somalijski islamski uporniki, za katere se bojijo, da bi taborišča uporabili za počitek in nabiranje novih borcev.