Somalija je ena izmed afriških držav, ki letos praznujejo pol stoletja osvoboditve izpod kolonialnega jarma, toda medtem ko nekatere države uspevajo in napredujejo, tega ne moremo reči za državo na Afriškem rogu, ki se že od strmoglavljenja diktatorja Siada Barreja leta 1991 vrti v začaranem krogu nasilja.

Toda začetki so bili povsem drugačni in bolj optimistični, saj je ob združitvi nekdanjega britanskega protektorata in iralijanske kolonije Somalija v prvih letih samostojnosti cvetela tako gospodarsko kot tudi družbeno in kulturno.

S proglasitvijo socialistične republike leta 1970 se je Somalija v svojih odnosih približala takratni Sovjetski zvezi in opogumljena od močnega zaveznika ter opremljena z njegovim orožjem sedem let pozneje napadla sosednjo Etiopijo, kjer je poskušala zavzeti območje Ogaden, kjer živijo etnični Somalci.

Somalija je verjetno zmotno upala na pomoč Sovjetske zveze, ki je raje podprla Etiopijo, čeprav je z vojaško opremo oskrbovala obe sprti strani. Somalijska vojska se je bila prisiljena umakniti, ko je padlo v vode upanje na ameriško pomoč.

V 80. letih so postajali prebivalci vse bolj nezadovoljni z vojaško diktaturo, s koncem hladne vojne pa je država tudi izgubljala svojo strateško vlogo ter s tem zanimanje velikih sil. Leta 1991 je tako sledilo strmoglavljenje Barreja, a namesto da bi to pomenilo nov začetek, se je začela državljanska vojna, ki traja še danes.

Diktaturo zamenjala državljanska vojna
V zadnjih skoraj 20 letih je bilo kar 14 poskusov oblikovanja stabilne in učinkovite vlade, toda Somalija še vedno ostaja pod nadzorom različnih skupin, med njimi tudi islamskih upornikov, ki nadzorujejo pretežno južni del države in del prestolnice Mogadiš, kjer se nenehno spopadajo z vladnimi silami in afriškimi mirovnimi enotami.

Leta 2006 je v boju proti islamskim upornikom posredovala etiopska vojska, ki jih je pregnala iz Mogadiša in večjega dela države, kljub temu pa med Somalci nikoli ni imela podpore zaradi tradicionalnega nezaupanja do vmešavanja večje sosede. Somalija je postala bojišče tujih sil, saj naj bi upornike podpirala Eritreja, ki ima še iz vojne neporavnane račune z Etiopijo.

Pozimi leta 2009 so se etiopske sile umaknile iz Somalije, potem ko so uporniki zavzeli večino južnega dela in pomembno mesto Baidoa. Še istega meseca je začasni parlament za novega predsednika imenoval zmernega islamista šejka Šarifa Ahmada, ki je bil po uporniški ofenzivi na Mogadiš maja lani prisiljen zaprositi za tujo pomoč.

Propad države, razcvet morskega razbojništva
Mednarodna skupnost, ki je Somalijo zanemarila po neuspešnih poskusih stabiliziranja na začetku 90. let, je znova postala pozorna, potem ko je ob somalijskih obalah zacvetelo piratstvo in začelo ogrožati tuje trgovske ladje na eni najprometnejših morskih poti na svetu.

Grožnja somalijskih piratov je postala tako velika, da so mnoge države v ta del sveta poslale svoje vojaške ladje, da bi preprečile ugrabitve ladij, s čimer so pirati z odkupninami letno zaslužili na milijone dolarjev, svet, še posebej ZDA, pa je predvsem skrbelo, da bi del tega denarja prišel v roke najbolj skrajnemu jedru islamskih upornikov, ki naj bi bil povezan z Al Kaido.

Somalijski predsednik Ahmad je obletnico počastil kar na bojnih linijah, kamor se je v vojaški uniformi zapeljal kar na tanku sil Afriške unije, ki so v državi z nalogo, da zaščitijo krhko in nemočno začasno vlado.

To je bilo prvič, da se je Ahmad odpravil na prve bojne linije in poveljeval v napadu. Predtem je ob visokem jubileju opozoril, da lahko Somalija izumre kot narod. Zdaj lahko samo še naprej čaka, da bo katera izmed velesil v svetu in seveda tudi na celini vzela njegova opozorila resno.

V spodnji galeriji si lahko ogledate vsakdanje prizore iz prestolnice Mogadiš.