Somaliland, ki je bil nekdanji britanski protektorat, je svojo neodvisnost razglasil leta 1991, ko so v Somaliji spopadi med rivalskimi klani prerasli v državljansko vojno.

Zgled za druge afriške države
Medtem ko se je preostali del države utapljal v spopadih in nasilju, je Somaliland dosegel relativno stabilnost in bi lahko postal zgled marsikateri afriški državi. V tem času so trikrat izvedli volitve in zadnje so nadzirali celo mednarodni opazovalci. Čeprav gre za konservativno muslimansko deželo, so ljudje tolerantni in zadnjih volitev se je udeležilo več žensk kot moških. Somaliland je tudi proameriško usmerjen, kar so oblasti dokazale tudi z aretacijami domnevnih pripadnikov Al Kaide.

Lastna ustava, potni listi in valuta
Nasprotja med klani so se po razglasitvi neodvisnosti umirila in razoroženih je bilo več deset tisoč borcev. Gospodarstvo je napredovalo in ni odvisno od sicer potrebne tuje pomoči, kar ni primer v preostalih državah afriškega roga, ki so na celini med največjimi prejemnicami tuje pomoči. Somaliland je sprejel svojo ustavo in ima svoje potne liste, valuto, zastavo in celo lastno letalsko družbo. Neodvisnost so prebivalci množično potrdili na referendumu leta 2001, vendar pa države do zdaj ni priznala še nobena država.

Somaliland postal Somalija
Pred razdelitvijo Afrike med kolonialne evropske velesile konec 19. stoletja se je Somaliland imenovalo celotno območje današnjega Džibutija in Somalije. Najdlje so bili prisotni Francozi, od leta 1862, ko so na tem strateško pomembnem območju vzpostavili trgovsko postojanko. Ta je kasneje postala francoski Somaliland, leta 1977 pa se je kolonija osamosvojila in se preimenovala v neodvisno republiko Džibuti.

Preostalo območje je bilo v obdobju kolonializma del Velike Britanije, največji del pa si je prisvojila Italija. Britanski Somaliland je postal neodvisen junija leta 1960, vendar pa je samostojnost trajala le šest dni, saj se je z italijanskim Somalilandom združil v današnjo Somalijo. Premier Somalilanda je bil Mohamed Ibrahim Egal, ki je 40 let kasneje postal tudi prvi predsednik neodvisne republike Somaliland. Priljubljeni Egal je umrl leta 2002 in nasledil ga je podpredsednik Dahir Rijale Kahin.

Zamere do Mogadiša še ostajajo
Razmere v Somalilandu so postale nevzdržne, potem ko je leta 1969 z državnim udarom v Somaliji prišel na oblast Mohamed Siad Barre. Med njegovim predsednikovanjem je Somaliland postal vse bolj marginaliziran, saj so oblast in službe ostajale v somalijskem glavnem mestu Mogadiš, zato se je nezaupanje do osrednje vlade krepilo. V Hargeisi, prestolnici Somalilanda, je naraščala opozicija proti režimu Barreja, zato je ta leta 1988 ukazal bombardirati mesto in umrlo je okoli 50.000 ljudi. Spomini na brutalen napad so še živi, vendar pa so Hargeiso od takrat že obnovili, večinoma s pomočjo izseljencev v Evropi in ZDA.

Mir v pokrajini kljub vojni
Po spopadih s krajevnimi milicami so leta 2006 osrednji in južni del Somalije zasedli islamski borci. Čeprav so po dolgih letih brezvladja prinesli nekaj stabilnosti, pa so hkrati uvedli tudi stroge in nepriljubljene islamske zakone. Njihova vladavina ni trajala dolgo in čez pol leta so jih pregnale sile začasne vlade s pomočjo etiopske vojske. V vsem tem času spopadi niso zajeli Somalilanda, ki je še naprej ostal relativno miren.

Brez pomoči izseljencev ne bi šlo
Somaliland je gospodarsko v veliki meri odvisen od denarja, ki ga sorodnikom v domovini pošiljajo izseljenci. Po ocenah naj bi skupni znesek teh sredstev vsako leto znašal med 300 in 500 milijonov dolarjev. Glavni vir dohodkov je sicer reja goveda, vendar je njegov izvoz močno prizadela prepoved uvoza, ki so jo zaradi izbruha bolezni uvedle bližnjevzhodne države. Največji uvoznik, Savdska Arabija, je prepoved vendarle umaknila decembra lani.

Nekaj denarja v vladno blagajno kapne tudi iz prispevkov, ki jih sosednja Etiopija plačuje za uporabo pristanišča v Berberi. Etiopija je namreč brez dostopa do morja, zaradi sporov z Eritrejo in nevarnih razmer v Somaliji pa ne more uporabljati njihovih pristanišč, zato je močno odvisna prometa prek Somalilanda.

Nafta prinaša upanje
Kljub živahnemu gospodarstvu v pokrajina vlada velika brezposelnost in večina od 3,5 milijona prebivalcev živi v revščini. Glavna ovira za prepotrebna tuja vlaganja in pomoč je nepriznanje neodvisnosti pokrajine. Nekaj upanja za razcvet gospodarstva prinašajo zaloge nafte in zemeljskega plina, ki naj bi se v velikih količinah nahajale ob obali Somalilanda.

Somaliland čaka in upa
Voditelji Somalilanda so mednarodno skupnost že večkrat pozvali k priznanju in se o tem pogovarjali tudi v Londonu ter Washingtonu, kjer sicer uradno podpirajo enotno Somalijo. Nekaj držav je v Hargeisi že vzpostavilo neuradna diplomatska predstavništva. Januarja je napetosti in jezo med prebivalci Somalilanda povzročil začasni in mednarodno priznani somalijski predsednik Abdulahi Jusuf, ko je dejal, da bo pokrajina za vedno ostala del Somalije, s čimer se prebivalci pokrajine seveda ne strinjajo in še vedno upajo, da bo svet le priznal njihovo odločitev za neodvisnost.

Gregor Valenčič