Tefere je sicer presenečen nad naglim porazom Zveze islamskih sodišč, ki je državo po padcu nepriljubljene prehodne vlade vodila pol leta. A prav hiter umik islamistov iz glavnih oporišč priča o njihovi nepriljubljenosti med ljudmi, ki so morali požreti celo takšne prepovedi, kot je bila tista o gledanju svetovnega prvenstva v nogometu v Nemčiji.

Če mednarodna skupnost ne bo izkoristila zdajšnjih razmer in poslala svojih sil v Somalijo, se bodo spopadi na afriškem rogu le še stopnjevali, je prepričan Tefere, sicer po rodu Etiopijec. Kaj je vodilo njegovo rodno državo, da je s četami vdrla v Somalijo, kakšne so razmere v tej revni afriški republiki in zakaj ima tako pomembno strateško vlogo, preberite v intervjuju.

Ali lahko vojna v Somaliji preraste v krizno žarišče, v katerega bi se vpletale tudi druge sosednje države?

Krizno žarišče že obstaja, vendar po 11. septembru 2001 vpletanje ni bilo tako očitno, zato so se države, kot so Libija, Sirija, Savdska Arabija in Iran vpletale v obliki nevladnih organizacij, z vojaško pomočjo somalijskim islamistom in podobno. Vpletenih je več kot deset držav, kar navaja tudi poročilo Združenih narodov.

So spopadi s porazom Zveze islamskih sodišč končani?

Nikakor. Prehodna somalijska vlada je sicer s pomočjo etiopskih čet zmanjšala moč frakcij in islamistov, zato je vsak poziv, naj se usedejo za pogajalsko mizo, zanje dobra novica. Čeprav so poraz priznali, se nameravajo po mojem mnenju spremeniti v uporniško gibanje in izvajati teroristične napade po državi. Zato je veliko možnosti za nove spopade na tem območju.

Kaj so glavni motivi Etiopije za posredovanje v sosednji državi?

Za posredovanje etiopskih vladnih enot v Somaliji sta predvsem dva razloga. Prvi je povečanje nevarnosti na območju, ko je Somalija postala oporišče tujcev iz držav, ki so na ameriškem seznamu malopridnih držav in podpirajo teroriste. Prav v Somaliji so še danes potomci Otomanov, skozi zgodovino poglavitnih etiopskih nasprotnikov, ki so pred časom razglasili džihad, na pomoč pa so jim začeli prihajati tudi podporniki iz Velike Britanije, Bližnjega vzhoda, iz drugih predelov Afrike, Pakistana itd. Država je bila tako pred tem, da se spremeni v nekakšno talibansko državo, razglasila pa je tudi ozemeljske težnje do sosed, tudi Etiopije. Adis Abeba je hotel požar pogasiti, še preden bi se prenesel na njeno ozemlje. Nedvomno ima Etiopija ob tem podporo ZDA, ki same v zdajšnjih svetovnih razmerah ne morejo neposredno posredovati v Somaliji.

Drugi razlog za posredovanje Etiopije so politične težave etiopskega premierja Melesa Zenavija, potem ko je na parlamentarnih in lokalnih volitvah leta 2005 v nekaterih delih države, med drugim tudi v Adis Abebi, zmagala opozicija. Zenavi je takrat veliko nasprotnikov zaprl zaradi bojazni pred izgubo oblasti. Ta, sicer sekularna vlada, je zdaj v Etiopiji brez notranje podpore, zato si želi Zenavi z akcijo v Somaliji pridobiti podporo. Tudi Eritreja se dejavno vključuje v somalijski spor zaradi podobnih notranjih težav. Tamkajšnji predsednik je eden največjih diktatorjev na svetu, ker pa je bil v nekaj vojnah proti Etiopiji poražen, se je skušal Zenaviju maščevati s podporo somalijskim islamistom.

Pri posredovanju Etiopije ne smemo pozabiti, da je dobila prošnjo uradno priznane vlade za vojaško pomoč. Vsaka priznana vlada ima pravico do prošnje za posredovanje.

Sam sicer razumem akcijo Etiopije v Somaliji, saj je Adis Abeba boji savdskega ali sirskega vpliva. Arabci po eni strani izgubljajo vpliv v Perzijskem zalivu, po drugi strani pa se širijo proti Afriki. Treba je tudi vedeti, da so bili Somalija, Eritreja in Džibuti, torej sosedje Etiopije, nekoč etiopske pokrajine, zato ima Etiopija še vedno željo po povrnitvi nekdanjega vpliva v njih.

Zakaj začasni somalijski vladi, ki jo je Zveza strmoglavila lani julija, ni uspelo ostati na oblasti in pomiriti razmer?

Tudi za to obstajata najmanj dva razloga. Sama prehodna vlada je bila izoblikovana zunaj Somalije, zato nikoli ni imela neke širše podpore med Somalci, saj so mnogi menili, da gre pri njej le za agente tujih sil. Drugič, vlada v času obstoja od leta 2004 do poletja 2006 ni vzpostavila dialoga niti z ZN-om in Afriško unijo niti s prebivalci, zato je vlada postala otok v državi. To je bila priložnost za različne frakcije, da so se s pomočjo drugih držav združile in izoblikovale Zvezo islamskih sodišč. Pri njihovem oboroževanju je sodelovala tudi ameriška Cia.

Tudi mednarodna skupnost po vzpostavitvi začasne vlade tej politično in finančno ni pomagala. Tako kot velikokrat v odnosu do afriških držav so velesile to vprašanje označile za obrobno in se niso želele vpletati, kar kaže na diskriminatorno politiko ZDA in Evrope. Marsikdaj mednarodno skupnost demokratične premike podpira zgolj formalno, ne pa z dejanskim namenom. Zato je bila zavrnjena tudi prošnja somalijske vlade, naj ji pridejo na pomoč mednarodne sile.

Obstaja še tretji razlog za nemoč osrednje vlade, namreč somalijska egalitarna družba, ki ne pozna hierarhije. Poglavarji na nekem ozemlju imajo absolutno oblast, vsi drugi so med seboj enakopravni. Tako je država pravzaprav razdeljena na otoke, ki jim vladajo gospodarji vojne, tamkajšnji poveljniki.

Kako priljubljena je sploh Zveza islamskih sodišč v državi, če vemo, kakšni upori so nastali, recimo, po prepovedi prenosov z nogometnega prvenstva v Nemčiji?

Zveza je Somaliji zelo koristila, kar se tiče reda, ki ga je vzpostavila med polletno vladavino. Prav gotovo pa s šeriatskim pravom ne bi mogli prodreti. Med prebivalstvom niso imeli širše podpore, saj je imela zveza na svoji strani le nekaj tamkajšnjih poveljnikov, med njimi tudi take, ki so sodelovali pod prisilo. Pričakoval sem, da se bo vsaj za prestolnico Mogadiš bil krvav boj, a ga je zveza zapustila brez boja, kar priča o podpori prebivalstva zvezi.

Kakšne so dejanske povezave med Zvezo islamskih sodišč in Al Kaido?

Ne morem trditi, da obstaja trdna zveza med enimi in drugimi. Američani takšne izjave velikokrat tudi zlorabljajo, saj so štiri voditelje zveze razglasili za člane Al Kaide in jih vključili na seznam iskanih oseb. Da pa morda neka vsaj posredna povezava vendarle obstaja, dokazuje posnetek Osame bin Ladna, ki je na začetku julija po padcu prehodne vlade Somalce pozival k podpori Zvezi islamskih sodišč. Veliko voditeljev zveze je sicer iz tujine, Velike Britanije in od drugod, zato menim, da bi se država pod njihovim vodstvom dolgoročno gotovo trdneje povezala s teroristično organizacijo Al Kaida.

Kaj lahko za rešitev spornega vprašanja naredi Evropska unija?

Novembra se je v Somaliji mudil evropski komisar za razvoj in človekoljubno pomoč Louis Michel, ki je obljubil pomoč državi v zameno za pogajanja. Zveza je zavrnila zahtevo Unije po prihodu 8.000 pripadnikov mednarodnih enot, saj ni dovolila sodelovanja etiopskih enot. Prav tako se je zveza za pogajalsko mizo počutila močnejšo in ni bila pripravljena na sporazum. Etiopija je propad pogajanj izkoristila, češ da ni druge izbire, in poslala enote prek meje.

Glavna težava v tem trenutku je vprašanje, kdo bo skrbel za mir v državi v prihodnje, saj etiopske čete ne bodo mogle ostati v državi. ZDA in EU imajo zdaj edinstveno priložnost, da financirajo namestitev mednarodnih enot in tako poskrbijo za mir na območju v nadaljnje. Obenem je treba obrzdati tamkajšnje poveljnike in jih vključiti v politični proces. Če pa mednarodna skupnost ne bo hotela posredovati, bodo etiopske čete najverjetneje ostale v državi in spor s sosedami se bo le še poglobil.

Andrej Leban