Abas Hussein Abdirahman, tretja oseba, ki je bila kamenjana zaradi prešuštva v zadnjem letu, je bil usmrčen pred okoli 300 gledalci v pristaniškem mestu Merka. Lani je bila zaradi prešuštva kamenjana 13-letna deklica, ki je bila po trditvah organizacij za človekove pravice posiljena, dva moška pa sta bila oktobra letos kamenjana zaradi vohunjenja.

Kot je sporočila skupina Al Šabab, je Abdirahman prešuštvo priznal pred islamskim sodiščem. "Kričal je, iz njegove glave pa je med kamenjanjem brizgala kri. Po sedmih minutah se je nehal premikati," je za BBC povedala priča dogodka.

Islamistična skupina vlada večjemu delu Somalije, somalijska vlada pa ob pomoči Združenih narodov nadzira le dele prestolnice Mogadiš.

Stroga pravila Al Šababa
Somalci so tradicionalno zmerni in strpni islamisti. Al Šabab pa je na območjih pod svojim nadzorom prepovedal glasbo, zaprl kinodvorane, tradicionalne barvite ženske obleke pa so zamenjali čadorji iz težkih in temnih materialov.

Predsednik obsoja skrajne islamiste
Predsednik Šejk Šarif Šejk Ahmed je skupino Al Šabab obtožil, da kvari ugled islama s tem, ko ubija ljudi in nadleguje ženske. "Njihova dejanja nimajo nobene povezave z islamom," trdi zmerni islamist. "Ženske silijo, da nosijo zelo težke obleke, češ da naj si primerno zakrijejo telesa, a vemo, da za tem leži njihov gospodarski interes - sami prodajajo takšna oblačila in hočejo, da jih ljudje kupujejo," pravi. Nekdanji vodja upornikov, ki je januarja prisegel kot predsednik, želi vpeljati šeriatsko pravo. Al Šabab trdi, da bi bila njegova različica islamskega prava preveč popustljiva.

Od leta 1991 vlada anarhija
Somalija je brez delujoče vlade že 18 let. Po padcu diktatorja Mohameda Siada Barreja leta 1991 je izbruhnila državljanska vojna, zaradi katere je svoje domove zapustilo okoli milijon ljudi. Do leta 2006 so se med seboj spopadali predvsem različni klani, tistega leta pa je za kratek čas nadzor nad večino južne in osrednje Somalije prevzela zveza islamskih sodišč. Islamiste so po le pol leta s pomočjo ameriških pregnale etiopske sile, ki so vdrle v državo. Islamisti so se januarja naslednje leto vrnili kot gverilci in pregnali etiopske sile. Zmerni islamski voditelji so takrat prevzeli vodenje prehodne vlade, pomagali pa so jim mirovniki Afriške unije.

Nobena frakcija v državi - zmerna vlada, Al Šabab, sufijski kleriki, ki nadzirajo nekatere dele v osrednji Somaliji, avtonomna vlada v Somalilandu na severozahodu države, polavtonomna država Puntland na severovzhodu države - nima dovolj moči, da bi prevzela nadzor nad celotnim ozemljem te t. i. propadle države.

Spor med zaveznicama
V zadnjem času je na površje prišel še spor med Al Šababom in njihovo islamistično tekmico, skupino Hizbul Islam. Po ocenah opazovalcev je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo to zgodilo. Vrelo je namreč že dalj časa. Kljub temu je čas izbruha spora presenetljiv. Zavezništvo skupin naj bi namreč trajalo vsaj toliko časa, dokler ne bi skupaj s položaja odstranili vlado v prestolnici.

Al Šabab, ki ima domnevno povezave z Al Kaido, je vojaško in logistično bolje organiziran, v svojih vrstah pa ima številne borce iz tujine. Hizbul Islam na drugi strani ima več borcev. Po ideološki strani sta si skupini podobni - obe imata korenine v Zvezi islamskih sodišč (UIC), obe želita, da bi bila Somalija islamska država. Al Šabab je bil nekoč mladinsko krilo UIC-ja, njegov nekdanji voditelj Aden Haši Ajro pa domnevno izurjen v Afgansitanu. Odkar je bil lani ubit v ameriškem letalskem napadu, ni znano, kdo vodi skupino.

Srž spora med skupinama leži v boju za premoč in v vprašanju, katera bo zasedla predsedniško palačo. Izbruh nasilja med zaveznicama bi od vojne in sporov uničeni državi in njenim državljanom prinesel le še več bridkosti.

V galeriji si lahko ogledate nekaj podob iz Somalije.