Večina od več stotisoč razseljenih Somalcev ima na voljo zelo malo vode in zelo revna zavetja, pravi Oxfamov koordinator za Somalijo. Civilisti od doma bežijo pred vse hujšimi boji med islamskimi gverilci in provladnimi silami: prvi želijo okrepiti ofenzivo in odvzeti oblast prehodni vladi. "Položaj je zelo skrb vzbujajoč. Na stotine otrok leži po ulicah, nekateri so nezavestni in bolehajo za različnimi boleznimi, od akutne diareje do kolere," je dejal Hassan Noor.

"Videl sem razmere v Darfurju, severni Ugandi, nekaterih delih Konga, toda dejansko je to, kar se zdaj dogaja v Somaliji, najhujša afriška humanitarna kriza v zadnjih letih," pravi Noor. Pripadniki skrajne islamske skupine Hisbul Islam in al-Šabab se v Mogadišu že tedne bojujejo z vladnimi silami, ki so od 7. maja dalje razselile že več kot 60.000 civilistov.

Januarja je prisegel zmerni islamski predsednik Sharif Ahmed, ki pa niti z obljubo o vpeljavi šeriatskega prava v to muslimansko državo ni pomiril razvnetih gverilcev, ki so osumljeni tudi povezav z Al Kaido. V Somaliji je zdaj 4.300 mirovnikov iz Ugande in Burundija, ki skušajo pomiriti obe strani, a kot kažejo dogodki zadnjih tednov, neuspešno.

Suša, lakota in boji tvorijo začaran krog
Združeni narodi so pretekli mesec opozorili, da zaradi suše pomanjkanje hrane pesti skoraj polovico od devetih milijonov Somalcev, od tega jih 3,2 milijona nujno potrebuje pomoč v obliki hrane. Vlada prosi za pomoč, ne le humanitarno, temveč tudi vojaško: pravi, da potrebuje več mirovnikov, več denarja in več orožja za mir proti islamskim skrajnežem. A kot razkriva že bežen pogled na zgodovino te afriške države v zadnjih desetletjih, je resnica žalostna: Somalija je kraj vojne, v kateri nihče ne more zmagati.

Ta revna afriška država je že desetletja sinonim za krizo in vojno: po padcu vlade leta 1991 in izbruhu državljanske vojne, ki je močno zaznamovala življenje Somalcev, je svoje domove zapustilo okoli milijon ljudi, državljanska vojna pa je imela tudi pogubne posledice za kmetijstvo, zato posledično prebivalce že dolgo pesti lakota.

Nobena od frakcij - ne zmerna islamska vlada, ne radikalni Šabab skrajneži, ne sufijski kleriki, ki nadzirajo nekatere dele v osrednji Somaliji, ne avtonomna vlada v Somalilandu na severozahodu države in polavtonomna država Puntland na severovzhodu države, kot kaže, niso dovolj močne.

Kot ocenjujejo poznavalci, se bo glavni konflikt, med vlado in Šababom, vlekel še mesece. Pri tem je treba omeniti tudi dejstvo, da Združeni narodi in zahodne države vidijo vlado, četudi je šibka, kot najboljšo možnost za učinkovit boj proti piratom in okrepitvi islamskih skrajnežev, in v ta namen pošiljajo tudi milijone dolarjev. Če ima vlada pomoč od Zahoda, pa na drugi strani Šababu pomoč, predvsem v obliki orožja, pošiljajo iz sosednje Eritreje.

Veliko število tujih borcev
Šabab je zelo učinkovit pri vključitvi tujih akterjev v notranji konflikt: s pomočjo idej o džihadu je v boj privabil na tisoče borcev iz tujine, celo iz ZDA. Šabab, kar v arabščini pomeni mladina, v večini sestavljajo borci, mlajši od 40 let, ki sledijo strogi vahabski veji islama, in na katere, vsaj po besedah ameriških diplomatov, močno vpliva druga vahabska skupina: Al Kaida.

Po besedah visokega odposlanca ZN-a za Somalijo Ahmedoua Ould-Abdallaha je zdaj več sto tujih bojevnikov, ki tvegajo svoje življenje na strani Šababa. Kot pravi, so "bolj motivirani, bolje organizirani in bolje trenirani" kot povprečni somalijski ulični bojevniki, ki so dejansko po večini najstniki, pripravljeni, da se za nekaj dolarjev na dan, (slepo) bojujejo s kalašnikovi. Bojna taktika je pojem, ki ga poznajo le redki.

Šabab je v preteklosti igral drugačno, konstruktivnejšo vlogo: med drugim je bil ključni del delujoče vlade leta 2006, ko je zveza islamskih sodišč za kratek čas prevzela nadzor nad večino južne in osrednje Somalije. Njihove sicer kontroverzne verske politike so takrat omilili ukrepi (takrat še) zmernih islamistov, ki so začeli z ljudem všečnimi potezami, in celotno islamsko gibanje je poželo široko odobravanje. A na koncu je "poskus" trajal le pol leta, saj so etiopske sile, skupaj z ameriškimi, vdrle v državo in pregnale islamiste.

Islamisti se niso vdali: januarja so se vrnili kot gverilci in pregnali etiopske sile. Somalija se je dejansko vrnila v leto 2006: po ocenah somalijske človekoljubne organizacije je umrlo 17.000 ljudi. Zmerni islamski voditelji so takrat prevzeli vodenje prehodne vlade, pri čemer pomembno vlogo igra že omenjenih 4.300 mirovnikov Afriške unije. A vlada se še naprej sooča s spodkopavanjem z vseh strani, kar uničuje njene napore, da bi po desetletjih spopadov vzpostavila temelje normalnega funkcioniranja države. Napoved za prihodnost: šibka vlada pomeni več nasilja.

K. T.