Odposlanec AU-ja v Somaliji Nicolas Bwakira je po samomorilskem napadu skupine Al Šabab v somalski prestolnici Mogadiš, v katerem je umrlo 17 pripadnikov mirovne misije AU-ja, dejal, da bi skupino lahko uničili, če bi se je lotili, države pa pozval, naj jih napad ne odvrne od izpolnitve obljub o povečanju sil AU-ja.

Petdnevno žalovanje v Burundiju
Med mrtvimi mirovniki je bilo 12 Burundijcev. Burundi, edina država, ki je ob Ugandi v Somalijo poslala svoje vojake, je po napadu razglasil petdnevno žalovanje in napovedal, da se ne bo umaknil iz Somalije, kjer je trenutno na misiji AU-ja 5.000 vojakov od napovedanih 8.000.

Nigerija in Gana sta obljubili, da bosta tja poslali več svojih vojakov, a obljube za sedaj še nista izpolnili. Združeni narodi so napovedali, da bodo prevzeli nadzor nad misijo, a niso sporočili kdaj.

Na ameriški napad odgovorili z napadom
Islamistična Al Šababa je sporočila, da je bil napad maščevanje za ponedeljkov ameriški napad, v katerem naj bi umrl v Keniji rojen domnevni član mednarodne teroristične mreže Al Kaida Saleh Ali Saleh Nabhan, ki so ga ZDA iskale zaradi povezave z napadi v Keniji. Po napadih naj bi Nabhan pobegnil v Somalijo, kjer je delal skupaj s skupino Al Šabab. Ta skupaj z zavezniki nadzira večino južne in osrednje Somalije, vlada pa ob pomoči mirovnikov AU-ja nadzira le dele Mogadiša.

"Mirovniki se zavedajo nevarnosti"
Bwakira je zatrdil, da četrtkov dvojni bombni napad in številne grožnje Al Šababe niso demoralizirali mirovnikov. "Mirovniki niso prišli igrati nogometa ali na plažo - za mirovnike obstaja določena nevarnost," je dejal, hkrati po poudaril, da prehodna somalska vlada potrebuje pomoč oziroma "orožje, ki je boljše od orožja Al Šababe" v boju s "sovražnikom". Za Somalijo trenutno velja embargo na orožje, a so ZDA, potem ko so dobile dovoljenje od ZN-a, državi dobavljale orožje.

Brezvladje od leta 1991
V Somaliji ni prave vlade, ki bi imela nadzor nad vso državo že od leta 1991, zaradi česar v tej t. i. propadli državi vlada popolno brezvladje. Po mirovnih pogajanjih pod okriljem ZN-a je bil za predsednika države januarja izbran šejk Šarif Ahmed, zmerni islamist in nekdanji upornik. Napovedal je, da bo vpeljal šeriatsko pravo, Al Šababa pa ga obtožuje, da je le lutka Zahoda.