Bajramske molitve potekajo povsod po svetu, tudi v Ljubljani, kjer jih je pripravila Islamska skupnost. Kurban bajram ima za muslimane poleg verskega tudi moralni in socialno-humanitarni pomen. Hadž, kot se imenuje romanje, mora musliman opraviti vsaj enkrat v življenju, če mu to le dopuščata finančno in zdravstveno stanje.

Letošnjega tradicionalnega romanja hadž v muslimansko sveto mesto se udeležuje okoli tri milijone vernikov z vsega sveta, med njimi tudi 50 Slovencev. Proti gori Arafat, kjer je naj bi prerok Mohamed po prepričanju muslimanov prejel zadnje poglavje svete knjige Koran, so se nekateri romarji odpravili že v soboto zvečer, drugi pa v nedeljo zgodaj zjutraj. Kot vsako leto so tudi letos savdske oblasti močno poostrile varnostne ukrepe - za preprečitev morebitnih napadov ali tragičnih stampedov skrbi kar 100.000 policistov in vojakov.

Romanje se začne v Mini, zunaj Meke, kjer romarji počakajo zoro, potem pa se odpravijo na goro Arafat, kjer molijo k Alahu in meditirajo. Dan preživijo ob branju Korana in molitvi. Muslimani verjamejo, da je gora Arafar kraj, kjer je prerok Mohamed daroval svojo zadnjo pridigo leta 632, tri mesece pred svojo smrtjo. Po sončnem zahodu romarji zapustijo Arafar in se odpravijo v Muzdalifah, kjer dobijo kamenje za naslednjo stopnjo: simbolno kamenjanje hudiča, ki ga predstavljajo trije 25-metrski stebri v Mini. Obred določa, da mora vernik v vsakega od treh stebrov vreči 21 kamenčkov; s tem se odpovedo hudiču. Letos so verniki kamenčke prvič dobili zapakirane v vrečke, s čimer jim je bilo prihranjeno njihovo iskanje.

Kamenjanje je glede varnosti najbolj problematično, saj ljudi velikokrat zajame panika. Panika ob obredu je bila leta 2006 usodna za 364 ljudi, leta 1990 pa za 1.426 vernikov. Letos do večjih incidentov ni prišlo.

K. T.