Tradicionalno vsakoletno romanje v savdsko romarsko središče Meko je eden izmed petih stebrov islama. Hadža se mora vsaj enkrat v življenju udeležiti vsak odrasel musliman, ki je zdrav in ima dovolj finančnih sredstev, da si to lahko privošči, zato je hadž življenjski cilj vsakega muslimana. Letos na romanju v Meki pričakujejo približno tri milijone ljudi.

Zaradi velike množice ljudi so se v preteklosti pogosto dogajale tragedije, saj je nenadzorovana množica poteptala nekatere vernike, nesreče pa so se dogajale tudi ob t. i. kamenjanju hudiča. Najhuje je bilo ob hadžu leta 2006, ko je množica poteptala 362 romarjev. Savdske oblasti so od takrat naprej močno poostrile varnostne ukrepe in omejile število romarjev, kar pomeni, da brez posebnih dovolilnic vstop v sveto mesto ni mogoč.

Verniki najprej obkrožijo kocko v Veliki mošeji
Ob prihodu v Meko udeleženci romanja, ki se imenujejo hadžiji, opravijo več obredov, s katerimi se spomni življenja Abrahama in Hagar. Tako morajo najprej štirikrat obkrožiti kocko znotraj Velike mošeje v Meki v širšem krogu, nato pa še trikrat počasneje in bližje kocki, vse v obratni strani urinega kazalca. Temu se reče tavaf. Nato sledi sedemkratna hitra hoja med Safo in Marvo, hriboma v bližini, s čemer se spomnijo Hagarinega divjega iskanja vode iz Zamzamskega vodnjaka, preden ji ga je pokazal Alah.

Ta dva obreda se imenujeta umra, včasih pa ju imenujejo tudi mali hadž. Večina vernikov ob tem pije vodo iz omenjenega vodnjaka in si odstriže nekaj las, a to dvoje ne predstavlja uradnega dela rituala. Nekateri verniki se odločijo, da bodo obiskali še sveto mesto Medino, čeprav to ni del uradnega hadža. Tam obiščejo Prerokovo mošejo in Mohamedovo grobnico, ki je ob mošeji.

Za hadž potrebne tri dolžnosti
Al hadžul ali veliki hadž navadno sledi noči ali nočem, ki so jih verniki preživeli v Medini. Da verniki izpolnijo hadž, morajo opraviti tri dolžnosti. Prva je obisk gore Arafat, kjer morajo ostati celo popoldne, dokler se ne spusti tema. Krožna pot do gore, kjer je imel po muslimanskem izročilu prerok Mohamed svojo zadnjo pridigo, po nekaterih podatkih traja od tri do pet dni. Med obiskom gore ni nobenih predpisanih dejavnosti, večina vernikov pa se takrat pogovarja z Alahom in razmišlja o svojem življenju.

Ko se vrnejo z gore Arafat, se verniki namenijo do mesta Mine, ki leži v bližini Meke, kjer poteka kamenjanje hudiča. Verniki s planote Muzdalifa poberejo kamenje in ga mečejo v tri stebre v Mini. Ti stebri predstavljajo hudiča - pri prvem in največjem je hudič Abrahama preizkušal zaradi žrtvovanje Išmaela, pri drugem je preizkušal Hagar, pri tretjem pa je skušal Išmaela prepričati, naj se ne žrtvuje. Vsakič je bil zavrnjen, metanje kamenja pa predstavlja te zavrnitve.

Kamenjanju hudiča sledi še drugi tavaf okoli kocke v Veliki mošeji v Meki. Veliko moških si po kamenjanju obrije glavo, ženske pa si odstrižejo koder las. S tem simbolično nakažejo vnovično rojstvo, saj so s sodelovanjem na hadžu očiščeni vseh grehov.

Moški in ženske v značilnih oblačilih
Značilna obleka moškega udeleženca hadža je t. i. ihram ali bela tkanina, podobna rjuhi, ki si jo verniki ovijejo okoli telesa, za lažje premikanje pa si nadenejo še pas. K temu sodi par sandal. Enotnost pri oblačenju simbolizira enotnost vseh vernikov v Alahovih očeh. Ženske običajno nosijo preprosto belo ali črno obleko, obvezno pa si nadenejo tudi naglavno pokrivalo. Vernik se takrat, ko ima oblečen ihram, ne sme briti, striči nohtov ali nositi nakita. Ko si nadeva oblačilo, mora ob tem peti posebej za to predvideno pesem.

Za nemuslimane je sodelovanje v hadžu zelo oteženo, saj je obisk svetih mest po savdskih zakonih prepovedan. V preteklosti se je zgodilo, da so divje množice poteptale ali na kakšen drugačen način ubile nemuslimane, ki so se udeležili hadža. Včasih se nemuslimani hadža udeležijo pod pretvezo, da so muslimani, in tako jim uspe opazovati to vrhunsko versko doživetje.

V Meko na stroške Savdske Arabije tudi Slovenci
V torek je na romanje v Meko in Medino v organizaciji slovenske islamske skupnosti prvič odšlo 50 romarjev oz. hadžijev iz Slovenije. Vsem je pot plačalo savdskoarabsko ministrstvo za romanje. Romarje vodi mariborski imam in namestnik muftija Ibrahim ef. Malanović, spremlja pa jih tudi tajnik islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić. Iz islamske skupnosti so sporočili, da so romarji že srečno prispeli.

B. T.