Med ofenzivo  je bila infrastruktura v Gazi močno poškodovana. Obnovitvena dela potekajo zelo počasi. Foto: Reuters
Med ofenzivo je bila infrastruktura v Gazi močno poškodovana. Obnovitvena dela potekajo zelo počasi. Foto: Reuters
Gaza
Izrael kljub številnim dokazom zanika uporabo prepovedanih fosforjevih bomb med ofenzivo. Foto: EPA

Po skoraj osmih letih raketnega obstreljevanja iz Gaze, ki je po trditvah Izraela onemogočalo normalno življenje Izraelcev blizu meje z območjem, je judovska država 27. decembra 2008 z vsemi silami napadla Gazo. Že med ofenzivo so številne človekoljubne organizacije opozarjale na katastrofalne razmere na območju ter nesorazmerno uporabo sile in uporabo prepovedanih fosforjevih bomb.

Številne žrtve, uničeni domovi
Ko se je ofenziva 18. januarja letos končala s premirjem, je bila bilanca najbolj smrtonosnega spopada na območju po šestdnevni bližnjevzhodni vojni leta 1967 taka: 1.417 mrtvih Palestincev (Izrael trdi, da jih je umrlo 1.116), od tega 65 odstotkov civilistov, vključno s 313 mladoletniki in 116 ženskami, 13 mrtvih Izraelcev in povsem opustošena Gaza. Uničenih je bilo več kot 3.530 domov, 2.850 hiš je bilo hudo poškodovanih, še 52.900 pa jih je imelo manjše poškodbe, poročajo Združeni narodi.

Zapora onemogoča obnovo
Leto po začetku ofenzive je več tisoč ljudi še vedno brez strehe nad glavo. Izraelska in egipčanska zapora preprečujeta dostavo gradbenega materiala na območje, motena je oskrba z elektriko in vodo, kanalizacija ne deluje. Poleg tega triletna zapora 1,4 milijona prebivalcem Gaze onemogoča dostop do nujnih dobrin. Ofenziva in njene posledice so pustile sledi tudi na duševnem stanju ljudi, posebej prizadeti so otroci.

Zaradi ofenzive je Izrael v mednarodni skupnosti deležen ostrih kritik. Poročilo, ki ga je na pooblastilo Sveta ZN-a za človekove pravice pripravil južnoafriški sodnik Richard Goldstone, tako Izraelu kot Hamasu očita vojne zločine.

Obstreljevanje ustavljeno, mir še daleč
Izrael je z ofenzivo dosegel cilj - število izstreljenih raket iz Gaze na obmejna izraelska območja se je po ofenzivi zmanjšalo s 3.300 v letu 2008 na manj kot 300 -, a težava z območjem, s katerega se je enostransko umaknil poleti 2005, junija 2007 pa je nadzor nad njim prevzelo gibanje Hamas, ni rešena. Čeprav se je Izraelu in Hamasu uspelo izogniti novemu odprtemu spopadu, orožje na območju ni potihnilo. Judovska država vztraja, da se s Hamasom ne bo pogajala, dokler ji ta ne bo priznal pravice do obstoja, se odpovel nasilju in sprejlel v preteklosti sklenjenih mirovnih dogovorov. Hamas trdi, da Izraela ne bo priznal nikoli, in vztraja pri oboroženem boju za vzpostavitev islamske države od reke Jordan do Sredozemskega morja.

Hamas ostaja sprt tudi s Fatahom
Hamas si je po ofenzivi že opomogel. Med ofenzivo ubitega notranjega ministra je zamenjal nov minister, vpoklicane so bile nove policijske enote. Tudi zato številni Izraelci menijo, da je nekdanji izraelski premier Ehud OImert ofenzivo končal prekmalu, saj sovražnik ni bil potolčen do kraja, to pa mu je omogočilo, da se je pobral in celo razglasil zmago. Razprtije pa ne ostajajo le med Hamasom in Izraelom, palestinsko gibanje še naprej ostaja sprto s Fatahom, gibanjem palestinskega predsednik Mahmuda Abasa, ki vlada na Zahodnem bregu.

Pomoč ne more do prebivalcev
Medtem pa prebivalci Gaze počasi obnavljajo svoje domove. Obljubljena mednarodna pomoč ostaja bolj ali manj obljubljena le na papirju. Tudi zaradi izraelske zapore večina držav ne ve, kako naj pomoč dostavi pomoči zelo potrebnemu prebivalstvu.