Grški premier George Papandreu je zatrdil, da samo njegov najnovejši sveženj ostrih varčevalnih ukrepov, s katerim bo bankrotirana država privarčevala 28 milijard evrov, še lahko vrne Grčijo na pravi tir.

V 300-članskem parlamentu je za ukrepe glasovalo 155 poslancev, medtem ko jih je bilo 138 proti. Pet se jih je vzdržalo, dva pa sta bila odsotna.

Poslanci so potrdili tudi načrt privatizacije državnih podjetij v višini 50 milijard evrov, kar bi morali storiti že v preteklem letu, a do zdaj niso privatizirali še niti enega podjetja.

S potrditvijo ukrepov in privatizacije si je Grčija zagotovila izplačilo naslednjega obroka mednarodne finančne pomoči 12 milijard evrov.

Proti ukrepom je glasoval poslanec vladajočih socialistov, ki imajo v parlamentu 155 sedežev, zato ga je premier George Papandreu že izključil iz stranke. Socialisti imajo tako zdaj v parlamentu 154 poslancev.

EU pozdravlja ključen korak
Evropska unija je pozdravila sprejetje varčevalnih ukrepov v grškem parlamentu in ga označila za "ključen korak stran od zelo črnega scenarija bankrota". Če bodo grški poslanci v četrtek potrdili še izvedbene ukrepe programa, bo to utrlo pot za izplačilo naslednjega obroka posojil državi in omogočilo hiter napredek pri dogovarjanju o novi pomoči, so poudarili v EU-ju.

"Z današnjo potrditvijo prenovljenega gospodarskega programa v grškem parlamentu je država napravila pomemben korak naprej na poti potrebne fiskalne konsolidacije in strukturnih reform za krepitev rasti," sta v skupnem odzivu poudarila predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy.

Ob začetku glasovanja je skupina protestnikov napadla poslopje finančnega ministrstva. Okoli 30 protestnikov je s kiji in železnimi palicami razbilo stekla na poslopju. Razgnala jih je policija, ki je uporabila solzivec. V spopadu so bili ranjeni trije protestniki.

Protestniki so tudi zažgali poštni urad, ki se nahaja v pritličju poslopja finančnega ministrstva.

Nemiri so izbruhnili že pred glasovanjem, ko je skupina približno 400 levičarskih protestnikov skušala zapreti glavno cesto, ki vodi do osrednjega trga Sintagma, kjer stoji poslopje parlamenta. Policija je odgovorila s solzivcem. Pri tem sta bila ranjena najmanj dva človeka.

Splošna stavka povsem ohromila državo
Kot odgovor na nepriljubljene varčevalne ukrepe že od torka po vsej Grčiji poteka 48-urna splošna stavka javnega in zasebnega sektorja.

Po večinoma mirnih protestih čez dan je v Atenah v torek zvečer zavrelo pred parlamentom. Večinoma mladi protestniki so se spopadli s policijo, ki je uporabila solzivec. Aretiranih je bilo najmanj 18 izgrednikov, številni pa so bili ranjeni, po uradnih podatkih tri četrtine policistov.

Kaos pred parlamentom v Atenah
V okolici trga pred parlamentom je zgorelo več avtomobilov, predvsem dostavnih kombijev. Med protestniki so izstopali mladci s plinskimi maskami, ki so proti varnostnim silam metali molotovke in granitne kocke. Po pripovedovanju očividcev je sledil tudi spopad med protestniki, pri čemer je bil en moški zaboden. Za zaščito parlamenta skrbi kar pet tisoč policistov.

Država je povsem ohromljena, promet je obstal, ne deluje nobena javna ustanova, v bolnišnicah pa sprejemajo samo najnujnejše primere.

Brez varčevanja ne bo 120 milijard od EU-ja
Grški parlament mora v dveh ločenih glasovanjih sprejeti varčevalne ukrepe. Prvi preizkus za prenovljeno vlado je bil danes, drugi pa bo v četrtek, ko bodo glasovali še o podrobnostih ukrepov.

Šele z zavezo za dodatno zategovanje pasu bo Evropska unija odprla pipico za 120 milijard evrov, kolikor jih je pripravila za drugi poskus reševanja Grčije. Po načrtu naj bi nova finančna injekcija pripomogla, da bi grdi raček Unije lahko poplačal dolgove do leta 2014.

Kam bo padla kocka za Grčijo?
Predsednik EU-ja Herman Van Rompuy je prepričan, da bo glasovanje v Atenah vplivalo na gospodarstvo celotne Evrope in tudi sveta. V torek imenovana nova vodja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je pred glasovanjem opomnila grške politike: "Usoda države je na kocki."