"Mislim, da bo ob trdni zavezanosti na strani EU-ja trdna zavezanost tudi na strani grškega parlamenta, da se bomo skupaj premaknili naprej," je ob prihodu na vrh EU-ja v Bruslju dejal George Papandreu.

Prav nasprotno poudarjajo v Uniji; če bo Grčija uvedla ostre varčevalne ukrepe, program reform in načrt privatizacije, kot se od nje zahteva, lahko računa na pomoč. Pod tem pogojem se bodo voditelji članic EU-ja v posebni izjavi predvidoma zavezali h kratkoročni in k srednjeročni pomoči Grčiji.

Opozicija zavrača izvedbo varčevalnih ukrepov
V EU-ju v zameno za pomoč od Grčije pričakujejo tudi nacionalni konsenz glede zahtevanih ukrepov, saj bo tako država zanesljivejša partnerica. Vodja grške opozicije Antonis Samaris je ponovil stališče, da podpirajo cilje programa varčevalnih ukrepov in reform, ne pa konkretnih ukrepov za njegovo izvedbo.

Mednarodni denarni sklad (IMF) zahteva zagotovila za prihodnje evropsko financiranje Grčije še pred izplačilom naslednjega obroka posojil tej državi v okviru lani dogovorjene pomoči.

Pozivi k varčevalnim ukrepom
Vrh EU-ja, ki se je začel v Bruslju, poteka povsem v znamenju grške drame, čeprav vprašanje Grčije uradno ni na dnevnem redu vrha. Voditelji so vsi po vrsti pozivali zadolženo državo, ki ogroža stabilnost evra in evropskega finančnega sistema ter potencialno celo evropsko enotnost, k varčevalnim ukrepom, po pričakovanjih pa naj ne bi sprejeli nobenih dokončnih odločitev o pomoči. Grčiji želijo dati predvsem jasen signal, da mora za pomoč opraviti domačo nalogo.

Dodatna pomoč pod pogoji
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy naj bi skušal z voditelji uskladiti posebno izjavo o Grčiji, v kateri je pričakovati zavezo EU-ja k izplačilu naslednjega obroka iz obstoječega mehanizma finančne pomoči Grčiji ter dodatne finančne pomoči, če grški parlament do konca meseca sprejme sveženj dodatnih varčevalnih in reformnih ukrepov ter načrt privatizacije. S tem naj bi dali tudi zavezo IMF-u, da je Unija pod pogoji pripravljena dodatno pomagati Grčiji in tako preprečiti finančni zlom države, ki bi najverjetneje imel resne posledice ne samo za Evropo, temveč vsaj psihološko tudi za finančni sistem ter okrevanje svetovnega gospodarstva.

Predhodno izplačilo za spodbuditev gospodarstva
Voditelji naj bi podprli tudi predhodno izplačilo sredstev iz evropskega proračuna za Grčijo z namenom spodbuditve gospodarske dejavnosti v državi, ki se spopada z dolgo recesijo, kot je predlagal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, a imajo številni pomisleke o možnosti izvedbe tega ukrepa, nekateri pa opozarjajo, da gre pri predlagani milijardi evrov za kapljo v morje in da Grčija zelo slabo črpa evropska sredstva.

Končnih odločitev na vrhu ne bo
Nemška kanclerka Angela Merkel ter vodja evroskupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker sta ob prihodu na vrh poudarila, da končnih odločitev ne bo. Za zdaj ostajajo pri sklepih evroskupine, da bodo nadaljnje odločitve mogoče šele po potrditvi svežnja varčevalnih in reformnih ukrepov v grškem parlamentu. Evroskupina se bo na izrednem zasedanju sešla 3. julija.

Potrebna enotnost - evropska in grška
Juncker je zatrdil, da ni načrta B, saj mora Grčija storiti svoje, potem pa lahko tudi evropske partnerice naredijo svoje. "Če želite, da bodo izpolnjeni vsi pogoji, potem ne smete dajati vtisa, kot da obstaja načrt B. Tega tudi ni," je dejal. Merklova je pozvala k sprejetju pravih odločitev za stabilizacijo evra, pri čemer Evropa po njenih besedah potrebuje največjo mero enotnosti. Desnosredinski grški opoziciji je nemška kanclerka sporočila, naj ravna v skladu s svojo zgodovinsko odgovornostjo.