Čeprav je zdravilo grenko, je tudi učinkovito, je dejal Guido Westerwelle in zatrdil, da si bo Nemčija prizadevala tako za zaščito skupne evropske valute kot za zaščito evropskega projekta, saj to ni le v evropskem, ampak tudi v njihovem nacionalnem interesu.

Ostrejši je bil župan Londona Boris Johnson, ki meni, da bi morali finančni ministri evrske skupine pustiti Grčijo, da sama rešuje svoje dolgove, in predlagal, da se posledično Grčiji zaradi malomarnega obnašanja ukine evro. Johnson je le eden izmed množice konservativcev, ki britansko vlado svari pred sodelovanjem pri novem svežnju pomoči Grčiji in meni, da bi morali pustiti, da "gre svojo pot". "Leta in leta so evropske vlade govorile, da je noro in nepredstavljivo, da bi neka država zapustila območje evra. Ta možnost je zdaj postala neizogibna in prej ko se to zgodi, toliko bolje," je napisal za Daily Telegraph.

Župan britanske prestolnice je prepričan, da je bilo grško jemanje posojil, ki jih ne more odplačati, opogumljeno zaradi članstva v območju evra. "Evrsko območje je podpiralo države, ki so se obnašale malomarno, kot tudi same banke," je še zapisal.

Odločitev odložena
Finančni ministri evrskega območja so odločitev o sprostitvi petega obroka Grčiji odložili do začetka julija, ko bodo Atene uzakonile dodatne varčevalne ukrepe. Sedemnajstim ministrom držav z evrom se v Luksemburgu tudi po sedmih urah pogajanj ni uspelo dogovoriti o nadaljnji pomoči Grčiji, tako da obubožani državi niso odobrili izplačila petega, 12 milijard evrov vrednega obroka – 8,7 milijarde naj bi prispevale države z evrom, 3,3 milijarde pa Mednarodni denarni sklad (IMF) - lani odobrene pomoči v skupni vrednosti 110 milijard evrov. Obrok naj bi – če bo o tem dosežen dogovor, izplačali sredi julija, ko je po besedah Grčija skrajni rok za prejetje posojila, če se želi izogniti bankrotu.

Grčija dosegla določen napredek
Ob dveh zjutraj, ko so zapuščali kongresni center, so še zatrjevali, da so ministri pri vprašanju sodelovanja zasebnega sektorja pri financiranju grške pomoči dosegli pomemben napredek in da bo to sodelovanje izključno prostovoljno. Belgijski finančni minister Didier Reynders je ob odhodu povedal, da je bilo ozračje dobro, a da "to ni problem, temveč je problem doseči napredek in tega je treba najprej doseči glede vloge zasebnega sektorja". "To je bilo danes najpomembnejše vprašanje," je dodal.

Finančni ministri evrske skupine ugotavljajo, da je Grčija v zadnjem letu dosegla pomemben napredek pri urejevanju svojih javnih financ. Kljub temu so prepričani, da si v začetku prihodnjega leta še ne bo sposobna potrebnih sredstev zagotavljati na zasebnih finančnih trgih, zato so potrdili, da bo potrebovala dodatno pomoč, pri kateri bo prostovoljno sodeloval tudi zasebni sektor.

Julija znane posledice sodelovanja zasebnega sektorja
K temu vprašanju se bomo vrnili v začetku julija, ko bo Grčija uzakonila dodatne obveznosti, ki jih je sprejela v pogajanjih s strokovnjaki Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF-a, je po poročanju Mete Dragolič za Radio Slovenija pojasnjeval predsednik skupine, luksemburški premier Jean-Claude Juncker. To pomeni, da mora grški parlament sprejeti temeljne zakone o fiskalni strategiji in privatizaciji ter varčevalni sveženj za 28 milijard evrov, da bi Atene sredi julija lahko dobile potreben denar. V začetku julija naj bi bilo po besedah Junckerja tudi bolj jasno, kakšne bodo posledice sodelovanja zasebnega sektorja oziroma lastnikov grških obveznic pri financiranju te pomoči.

Do 120 milijard evrov dodatne pomoči?
"Ker bo sodelovanje zasebnega sektorja prostovoljno, še ne moremo določiti vsote, ki jo bo ta sektor prispeval," je dodal Juncker. Grčija naj bi po nekaterih podatkih potrebovala tudi do 120 milijard evrov dodatne pomoči, ki bo do leta 2014 izplačana iz začasnega sklada za pomoč državam z evrom. Pomoč naj bi sestavljalo za 60 milijard evrov posojil, 30 milijard evrov iz zasebnega sektorja in 30 milijard iz dobičkov od grške privatizacije.

Kam z denarjem iz privatizacije?
S privatizacijo naj bi Grčija do leta 2015 zbrala 50 milijard evrov. Med državami v območju evra se sicer krešejo mnenja, kam naj gre ta denar. Nemčija se zavzema za to, da bi Atene celotno vsoto porabile za ureditev javnih financ, torej znižanje ogromnega grškega javnega dolga. A nekatere države, med njimi Finska, Nizozemska in tudi Slovenija, se zavzemajo za to, da bi šel del tega denarja, pridobljenega s privatizacijo, v začasni mehanizem za zagotavljanje stabilnosti evra kot jamstvo, da bodo posojila Grčiji povrnjena.

Dogovor so sprejeli po telefonski konferenci finančnih ministrov skupine G7 - Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije, ZDA, Kanade in Japonske - na temo dolžniških težav Grčije.

Ministri evrske skupine bodo nadaljevali zasedanje in govorili tudi o oblikovanju novega stalnega sklada za pomoč državam v težavah, ki naj bi začel delovati sredi leta 2013.

Protestni pred grškim parlamentom
Med zasedanjem finančnih ministrov v Luksemburgu se je pred grškim parlamentom v Atenah zbralo na tisoče ljudi, ki so z vzklikanjem "Tatovi! Izdajalci!" protestirali proti nadaljnjim varčevalnim ukrepom. V parlamentu je premier George Papandreu poslance pozval, naj sprejmejo njegov načrt o povišanju davkov, zmanjšanju izdatkov in privatizaciji, s katerim naj bi do leta 2015 dobili 50 milijard evrov. V torek bodo poslanci glasovali o zaupnici Papandreuju in njegovemu kabinetu, ki ga je med naraščajočo politično krizo nekoliko spremenil prejšnji teden.