Sem Slovenec in imam raje Slovenijo, zato nasprotujem plačilu 4. tranše posojila Grčiji.
Odbor za finance se je seznanil s poročilom o odobritvi 4. tranše posojila Grčiji in s poročilom o poroštvu in odobrenih posojilih za finančno pomoč Irski.
Minister za finance Franc Križanič je uvodoma pojasnil, da je Evropska komisija ugotovila, da Grčija izpolnjuje pogoje za odobritev 4. tranše posojila, v kateri naj bi Slovenija Grčiji namenila dobrih 71 milijonov evrov, kar znaša 0,66 odstotka celotne tranše.
Delež Slovenije v tej tranši je sicer višji od predvidenega zaradi nepristopa Slovaške k posojilu, proračunskih težav Nemčije in nepristopa Irske k 3. tranši zaradi lastnih težav z gospodarsko krizo. Kljub temu, kot pravi minister, celotna višina posojila ne bo višja, kot je bilo prvotno predvideno.
Juri: Za pomoč se odločamo zaradi sebičnosti
Bogdan Barovič (SNS) je poudaril, da nasprotuje takšnemu načinu dela naše države. "Sem Slovenec in imam raje Slovenijo, zato nasprotujem plačilu 4. tranše posojila Grčiji," je pojasnil. Dodal je še, da pri celotni zadevi ne gre za pomoč Grčiji, temveč francoskim in nemškim bankam, ki imajo dolgove v tej državi.
Baroviču je pritrdil tudi Radovan Žerjav (SLS), ki je prepričan, da bi morale vse članice "spoštovati pravila evroobmočja". Meni, da bi morali Grčijo izključiti iz monetarne unije in ji šele nato pomagati. Ob tem se je vprašal, kako dolgo bomo še zmogli pomagati in ali je Slovenija sploh sposobna zdržati še pomoč Irski in Portugalski.
Luka Juri (SD) je dejal, da pri posojilih in poroštvih ne gre za pomoč določeni državi, ampak gre za pomoč evru in nam samim, saj naj bi bili vsi prepleteni v "evrskem sistemu". Zatrjuje, da smo se za pomoč drugim odločili zaradi sebičnosti naše države, saj želimo s tem rešiti evro in samega sebe.
Zakon o davku na bilančno vsoto bank potrjen
Odbor DZ-ja za finance je sicer potrdil tudi predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi država banke spodbuditi h kreditiranju gospodarstva.
Po navedbah vlade sta cilja predloga zakona določena kompenzacija državi za omogočanje sistemske podpore bančnemu sistemu med finančno krizo in spodbujanje bank k zagotavljanju večje ter strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu.
Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti vsak zadnji dan meseca v letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada predvideva tudi možnost znižanja davka, in sicer vse do višine obračunanega davka.
"Imamo pomisleke glede uresničevanja zakona"
Ob predstavitvi odklonilnega stališča Banke Slovenije na prejšnji seji odbora za finance je guverner Marko Kranjec povedal, da je namen predloga dobronameren, vendar ima resne pomisleke, ali bo uresničen.
V zakonu namreč vidi veliko priložnosti za zlorabo namena davka, imel pa naj bi tudi zelo nizek izkoristek v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo.
Sem Slovenec in imam raje Slovenijo, zato nasprotujem plačilu 4. tranše posojila Grčiji.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje