Na ulicah Aten znova vre. Foto: Reuters
Na ulicah Aten znova vre. Foto: Reuters
Grki protestirajo proti varčevalnim ukrepom. Foto: EPA
Atene znova kot vojno območje
Grčija pred turistično sezono

Po vsej državi se je ustavil javni promet, delo pa je prekinila tudi večina zaposlenih v javnem sektorju. Po vsej Grčiji so zaprti uradi, banke in šole. V bolnišnicah obravnavajo samo najnujnejše primere. Stavkajo tudi novinarji radia in televizije ter zaposleni v igralnicah in gledališčih, ki so v lasti države.

Zaradi stavke zaposlenih v javnem prometu ne vozijo avtobusi, vlaki in trajekti. Zaradi stavke kontrolorjev prometa je oviran tudi letalski promet. Kontrolorji letenja so ob 8. uri po krajevnem času ustavili delo za štiri ure, znova pa so ga prekinili med 18. in 22. uro zvečer, zaradi česar so morali odpovedati ali preusmeriti več sto poletov.
V središču Aten je več kot 5.000 policistov, ki skrbijo za varnost med protestnim shodom, ki sta ga organizirala sindikata javnega sektorja ADEDY in zasebnega sektorja GSEE. Protestniki so se napotii proti poslopju parlamenta, kjer se je na poziv grške komunistične stranke (KKE) in sindikata PAME že zbralo več kot 10.000 ljudi.

Sindikati nasprotujejo varčevalnim ukrepom vlade, vrednim 28 milijard evrov, ki predvidevajo krčenje izdatkov in zvišanje davkov.

Ob stavki še protesti
Poleg 48-urne splošne stavke so potekali tudi številni protesti in v bližini finančnega ministrstva je prišlo do izgredov, v katerih je bilo udeleženih več sto mladih. Zamaskirani protestniki so začeli metati granitne kocke in molotovke ter razbijati okna in zažogati smetnjake.

Da bi razgnala protestnike, je policija uporabila solzivec. Protesti so potekali tudi v Solunu, kjer se je zbralo sedem tisoč ljudi.

Splošna stavka naj bi potekala tudi v sredo. V grškem parlamentu se medtem nadaljuje razprava o predlaganih varčevalnih ukrepih, ki se je začela v ponedeljek zvečer.

Poslanci naj bi o varčevalnem načrtu v vrednosti 28 milijard evrov in 50-milijardnem načrtu privatizacije glasovali v sredo. Sprejetje varčevalnih ukrepov je nujno, če želi Grčijo dobiti naslednji obrok posojila EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada ter se s tem izogniti bankrotu, ki ji v nasprotnem primeru grozi že sredi julija. Peti obrok posojila znaša 12 milijard evrov in sodi v sklop lani dogovorjene pomoči državi v višini 110 milijard evrov v treh letih.
Vladajoča socialistična stranka Pasok premierja Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu tesno večino 155 poslancev.

Atene znova kot vojno območje
Grčija pred turistično sezono