Sarkozy je potrdil, da so francoske banke okvirno privolile v načrt prostovoljnega sodelovanja pri dodatnem svežnju pomoči Grčiji, za katerega v evropskih prestolnicah upajo, da bo pomagal preprečiti grško razglasitev delne nezmožnosti odplačevanja obveznosti oziroma tako imenovani default. Francoski časnik Figaro poroča, da so banke pripravljene 70 odstotkov prihodkov od zapadlih obveznic na različne načine znova investirati v Grčijo.

O načrtu se dogovarjajo francoska vlada in bankirji. 50 odstotkov prihodkov naj bi banke vložile v nove obveznice z daljšo, 30-letno, zapadlostjo. Cena novega zadolževanja naj bi imela fiksni del, ki bo enak obrestni meri za nova posojila Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra, ter variabilni pribitek, ki bo vezan na rast grškega gospodarstva. Preostalih 20 odstotkov bodo vložili v poseben sklad najkakovostnejših grških delnic, ki se bo obrestoval in bo služil kot zavarovanje za nova posojila Grčiji.

Sistem, zanimiv za vsako državo?
Sarkozy je prepričan, da bi takšen model lahko bil vzorec tudi za preostale članice območja evra. "Našli smo sistem, ki bi bil nedvomno lahko zanimiv za vsako državo," meni. Francoske banke so med največjimi imetniki grškega državnega dolga v Evropi, njihova izpostavljenost do grških državnih dolžniških vrednostnih papirjev znaša okoli 15 milijard evrov.

Nemške banke naj bi bile precej zainteresirane za francoski model, o katerem se dogovarjajo, saj so bolj izpostavljene do grškega državnega dolga, je pa francoska celotna izpostavljenost do Grčije večja, saj igrajo francoske banke pomembnejšo vlogo v grškem finančnem sistemu.

Nemška vlada je med največjimi zagovorniki predloga, da bi pri najnovejšem svežnju pomoči sodelovali banke in drugi upniki iz zasebnega sektorja.

Kreditne agencije grozijo z bankrotom
Kreditne agencije, ki določajo kreditno sposobnost izposojevalcev, so napovedale, da bodo kakršno koli prestrukturiranje dolga razumele kot tehnično neizpolnjevanje obveznosti, kar pravzaprav pomeni bankrot. Vodja sklada evroobmočja za pomoč Grčiji Klaus Regling se zato pogaja s kreditnimi agencijami, da bi se izognili razglasitvi bankrota.

Grčija, ki še ni prejela vseh 110 milijard evrov dogovorjene pomoči, se pogaja o dodatnih posojilih, vrednih 120 milijard evrov. Evropski politiki, predvsem pa Evropska centralna bank, se bojijo, da bi morali s prestrukturiranjem evropske banke priznati milijardne izgube dolga, ki ga ima do njih Grčija, kar bi sprožilo novo krizo v evropskem in svetovnem finančnem sistemu.

Večina ekonomistov meni, da niti dodatna pomoč ne bo pomagala rešiti grške dolžniške krize, saj je breme javnega dolga, ki naj bi letos dosegel 160 odstotkov bruto domačega proizvoda, preveliko za grško gospodarstvo, ki ne raste in se ob strogem varčevanju le še bolj poglablja v težavah.

Potreben "ponoven zagon sistema"
Nekdanji predsednik nemške centralne banke Axel Weber meni, da postopen pristop k reševanju grške dolžniške krize ne bo deloval. Po njegovem mnenju bi morale vlade EU-ja sprejeti dejstvo, da bodo morali na določeni točki "znova zagnati sistem". Weber pravi, da ima Grčija dve možnosti; ali se ji odpiše dolgove ali pa je Evropa porok za njene dolgove. Nenehno nudenje pomoči bo delovalo le začasno, še dodaja.

Razprava o dodatnem varčevanju
V Atenah se parlament medtem pripravlja na razpravo o 78 milijard evrov 'težkem' programu varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagala vlada Georgea Papandreuja, njihovo sprejetje pa je pogoj za sveženj dodatne pomoči, ki naj bi znašala okoli 120 milijard evrov. Brez varčevalnih ukrepov in posledične pomoči Grčiji že sredi julija grozi bankrot. O varčevalnem svežnju naj bi parlament glasoval enkrat ta teden.

Protesti proti varčevanju
Pred začetkom razprave je proti varčevalnim ukrepom protestiralo približno 300 privržencev komunističnega sindikata Pame, ki so na znameniti atenski Akropoli razvili velik transparent v grščini in angleščini z napisom: "Ljudje imajo moč in se nikoli ne predajo. Organizirajmo protinapad."