Protestniki so gverilsko akcijo izvedli v gozdu na območju severno od Hamburga. Dva protestnika sta se zavezala na vrv in spustila s 75-metrskega mostu, zaradi česar je imel vlak dveurno zamudo. Okoli 250 protestnikov je poskušalo izpod železniških tirnic odstraniti kamenje, da bi tiri postali za 120 ton težak tovor neprevozni. Naslednje presenečenje pa je pripravilo okoli 50 protestnikov, ki so se priklenili na železniške tire in tako vlaku z jedrskimi odpadki znova presekali pot. Za varnost vlaka skrbi 16.000 policistov.

A to še ni bilo vse. V mestu Gorleben, kjer naj bi začasno shranili jedrske odpadke, se je po poročanju Deutsche Welle zbralo okoli 25.000 protestnikov. Ti so se s kemičnimi pršilniki in baklami spravili nad može v modrem, ti pa so se branili s palicami, solzivci in vodnimi topovi. Ranjenih je bilo več deset protestnikov, 16 so jih zaradi ogrožanja varnosti aretirali.

"Organizacija takšnih protestov nam ni v veselje, a vladna politika nam ne dopušča druge možnosti," je za Deutsche Welle dejal vodja protestnikov Ausgestrahlt Jochen Stay.

Nemška vlada podaljšala delovanje jedrskih reaktorjev
Ideja, da bi 123 ton jedrskih odpadkov shranili v Nemčiji, je bila za nasprotnike jedrskih odpadkov in jedrske energije le še zlitje olja na ogenj. Nedavno je nemška vlada kanclerke Angele Merkel sprejela zakon, po katerem bodo 17 jedrskim reaktorjem v državi podaljšali življenjsko dobo za osem let po letu 2021, mlajše elektrarne, zgrajene po letu 1980, pa bodo delovale še dodatnih 14 let. Dogovor tako določa, da bodo zadnje nemške jedrske elektrarne prenehale delovati leta 2040, vlada nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja pa je pred tem sprejela odločitev o njihovem zaprtju do leta 2022.
Nemška vlada je svojo odločitev upravičila z objavo poročila, da se v primeru zaprtja jedrskih elektrarn država lahko odpove doseganju zastavljenega cilja, da bo zmanjšala izpust ogljikovega dioksida v ozračje za 80 odstotkov do leta 2050 v primerjavi z letom 1990. Nemčija sicer pridobi okoli 23 odstotkov energije ravno s pomočjo jedrskih elektrarn.

Poleg tega pa se protestniki bojijo, da odlagališče v Gorlebenu ne bo začasno, ampak bo postalo skladišče jedrskih odpadkov za neomejeno obdobje.
Omenjene jedrske odpadke so pridelali v Nemčiji, nato pa so jih v Franciji, v tovarni jedrskega giganta Areva v La Hagueu, predelali v steklene delčke in jih shranili v posebne zabojnike, imenovane Castor, ki so namenjeni shranjevanju in prevozu visoko radioaktivnega materiala.