Kdaj bo za Iračane končno posijalo sonce in prineslo boljše čase? Foto: EPA
Kdaj bo za Iračane končno posijalo sonce in prineslo boljše čase? Foto: EPA

Spoštovanja človekovih pravic ni, gospodarstva skorajda ni, humanitarna kriza se le še povečuje. Novo poročilo Amnestyja International kaže, da je kljub vsem vojakom Irak še vedno ena najbolj nevarnih držav na svetu, kjer vsak mesec umre na stotine civilistov. Potem ko je leta 2005 že posijal žarek upanja, da se bo življenje znormaliziralo, se je v začetku 2006 razmahnilo sektaško nasilje, ki mu ni videti konca. Šiiti in suniti ne najdejo skupnega jezika, ob življenje je prebivalec lahko že, če njegova frizura preveč jasno kaže, kateri skupnosti pripada, in če se znajde v rokah druge strani. Štiri milijone in pol Iračanov je zapustilo svoje domove - okoli dva milijona jih je odšlo v Sirijo in Jordanijo, na stotisoče jih životari drugod po državi in v begunskih kampih.

K. T.

Oxfamovo poročilo julija 2007 je razkrilo, da 70 odstotkov Iračanov nima dostopa do čiste vode in da jih 43 odstotkov preživi z manj kot dolarjem na dan. Osem milijonov prebivalcev potrebuje pomoč, najbolj otroci. Otroška podhranjenost se je z 19 odstotkov iz obdobja 1991-2003, ko so bile uvedene mednarodne sankcije, zvišale na 28 odstotkov leta 2007. Foto: EPA
Taka je bila tržnica Džamila v Bagdadu leta 2003, takrat se je zdelo, da bo ameriška ofenziva kratka, kar pa se je izkazalo za utopijo. Izpod trde roka Sadama Huseina so Iračani prišli pod »oblast« nenehnega vojskovanja. 'Sadama ne pogrešajo, vsaj še nisem slišala, da bi kdo javno rekel, da bi radi Sadama nazaj. Ampak tudi Iraka, kakršen je danes, nočejo. Torej stabilnost, boljše življenje, vendar tudi svobodo, torej brez Sadama,' je zapisala v enem od spletnih klepetov dopisnica RTV-ja Karmen Švegl. Foto: EPA
Potem ko so se leta 2005 razmere umirile, se je v naslednjih dveh letih razplamtelo sektaško nasilje, razmahnili so se samomorilski napadi, ki so terjali na tisoče žrtev. Delavci v Karadi so v začetku meseca tako čistili ulice, potem ko je v dveh bombnih napadih umrlo 54 ljudi, več kot 130 pa je bilo ranjenih. Med žrtvami je bilo veliko najstnikov in mladih ljudi. Foto: EPA
Na pomanjkanje medicinskih pripomočkov in zdravil že dolga leta opozarjajo tudi človekoljubne organizacije. Zdravniki se pač znajdejo, kakor vedo in znajo. Foto: EPA
Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije, ki so jo izvedli v letih 2006/2007, je pokazala, da je bilo 21,2 odstotka Iračank žrtev telesnega nasilja: posilstev, pretepanja in mučenja. Edina stalnica v življenju iraških žena je izgubljanje bližnjih. Foto: EPA
Tako so avgusta 2005 Iračani molili pred protestom proti delitvi Iraka, na katerem so zahtevali centralizirano vojsko. Čeprav so razlike med šiiti in suniti velike, si ne želijo delitve države. Foto: EPA
Številni znani ljudje opozarjajo na porazne razmere za življenje. Med njimi je tudi ambasadorka visokega komisarja za begunce Angelina Jolie, ki je februarja letos takole poslušala (po obrazih sodeč) tragično zgodbo Iračanke. Joliejeva si prizadeva za večjo pomoč razseljenim prebivalcem. Foto: EPA
Iračani so bili zaradi visokih cen nafte letošnjo zimo prisiljeni, da se mrazu znebijo kar s kurjenjem vsega, kar jim je prišlo pod roko. Tako so se delavci med pavzo greli ob »tabornem« ognju. Foto: EPA
Iraško gospodarstvo je močno odvisno do nafte. Kljub vojni naj bi gospodarstvo odpiralo novo poglavje, predvsem gradbeništvo, kar ni presenetljivo, saj bodo morali v prihodnje dobesedno znova zgraditi cela mesta. Na fotografiji delavec pripravlja led. Ko se temperature poleti močno zvišajo, je povpraševanje po ledu zelo veliko. Foto: EPA
Po podatkih ZN-a je bilo med prosilci za azil v razvitih državah največ Iračanov, samo leta 2007 več kot 45.000. (za primerjavo: 2006 22.900). Toda to je le majhen delež od 4,5 milijona prebivalcev Iraka, ki so zapustili domove zaradi vojne. Od tega jih je več kot 2,5 milijona našlo zatočišče znotraj domovine, približno dva milijona pa jih je odšlo v druge države, predvsem v Sirijo in Jordanijo. Takole so se kljub negotovim razmeram nekateri Iračani novembra lani začeli vračati v Bagdad, predvsem iz Sirije in Jordanije. A od takrat so se varnostne razmere močno poslabšale, število žrtev med civilisti se znova zvišuje iz meseca v mesec. Foto: EPA
Približno tretjina vseh iraških otrok nima dostopa do čiste vode, zato so strahovi pred diarejo, dehidracijo, kolero in drugimi boleznimi, zelo veliki. Foto: EPA
'Kolikor sem slišala od ljudi, otroci občasno hodijo v šolo. Ko je nekaj dni dokaj mirno, jih pošljejo v šolo, potem pridejo spet dnevi, ko si nihče ne upa iz hiše. Neka ženska mi je pred dnevi povedala, da so bili teden dni brez kruha v stanovanju. Nato se je mož odločil, da bo vendarle šel iskat kruh, pa so ga že čez par minut ugrabili in se je za njim izgubila vsaka sled. Življenje res ni normalno,' je o življenju v Iraku povedala Karmen Švegl. Foto: EPA
Usoda Laitha je enaka usodi mnogih iraških otrok: 12-letnik dela v garaži v Bagdadu, njegova družina je zapustila dom zaradi sektaškega nasilja, zaradi česar Laith ne hodi več v šolo, temveč dela in tako vzdržuje svojo družino. Foto: EPA
Zdi se kar malo ironično, da so med vsemi državami, kamor si želijo Iračani, na prvem mestu ravno ZDA, sledi Švedska, kjer se je število prošenj za azil leta 2007 povečalo za 50 odstotkov glede na leto poprej (2007: 36.200 prošenj, 2006: 24.300), predvsem na račun Iračanov, potem pa Francija, Kanada in Velika Britanija. Visoki komisar za begunce ob tem opozarja, da bi morala Evropska unija narediti več za pomoč beguncem, med državami članicami jih ima le osem program za naselitev beguncev. Foto: EPA
Na fotografiji taborišče za begunce v Nadžafu, približno 180 kilometrov južno od Bagdada. Razmere so zelo težke: ni vode, ni hrane … Unicef se trudi pomagati več kot 1,6 milijona otrokom, ki so bili skupaj s sorodniki zaradi vojne vihre prisiljeni zapustiti svoje domove, od tega so le redki našli zatočišče v taborišču. Foto: EPA
Vojna v Iraku je terjala že več sto tisoč žrtev, a natančne številke ni: po podatkih britanske agencije Opinion Research Business iz septembra 2007 naj bi jih umrlo kar 1,2 milijona ljudi, ameriški neodvisni Lancet je napisal, da je do julija 2006 umrlo okoli 655.000 Iračanov, uradni podatki iraške vlade, ki sicer priznavajo, da ne vodijo natančne statistike, pa govorijo o od 100.000 do 150.000 mrtvih. Raziskava edicije New England Journal of Medicine za Svetovno zdravstveno organizacijo iz januarja 2008 kaže, da naj bi med marcem 2003 in junijem 2006 umrlo okoli 151.000 civilistov. Foto: EPA
Kljub vojni si Iračani prizadevajo, da bi živeli kolikor se da normalno, med njimi so tudi športniki, ki se želijo boriti le na športnih tekmovanjih. Na vsearabskih igra v Kairu lani novembra je tako iraška kegljačica Asma Ibrahim zasegla tretje mesto, iraški nogometaši pa so lani v finalu azijskega pokala v Džakarti z 1:0 presenetljivo ugnali reprezentanco Savdske Arabije. Foto: EPA
Ko je Irak julija 2004 zajel vročinski val, temperature so se povzpele do 50 stopinj, so se iraški otroci tako ohladili v Tigrisu. Od takrat so se varnostne razmere tako poslabšale, da to počnejo le še najbolj pogumni. Foto: EPA