Slovesna prisega je potekala na Trgu svetega Marka v starem mestnem jedru hrvaške prestolnice. Grabar Kitarovićeva je pred predsednico hrvaškega ustavnega sodišča Jasno Omejec obljubila častno, zavestno in odgovorno vodenje države v dobro hrvaškega naroda in vseh hrvaških državljanov.

Prisego je sklenila z besedami "naj mi Bog pomaga" in besedilo slovesne prisege tudi podpisala na mizi, na kateri je to storil tudi prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman. Zatem je prejela predsedniško lento.

Slovesnost se je začela v sončnem vremenu natanko ob 12. uri, ko se se oglasili zvonovi cerkve svetega Marka. Grabar Kitarovićeva je ob zvokih fanfar prišla na oder pred cerkvijo v spremstvu moža Jakova Kitarovića. Prisegi so sledili častni streli iz topov s hriba Tuškanac, ki je v neposredni bližini prizorišča.

"Manjšine so bogastvo Hrvaške"
Po prisegi je Grabar Kitarovićeva v optimističnem nagovoru izpostavila potrebo po novi hrvaški enotnosti, s katero naj bi premagali gospodarsko krizo in naredili Hrvaško bogato, "ker ni enega samega razloga, da ne bi bila".

Posebno čast je izkazala hrvaškim veteranom in predsedniku Tuđmanu. Čeprav je povedala, da je treba preseči ideološke zgodovinske delitve in se usmeriti v prihodnost, je z zahvalo predhodnikoma Stipetu Mesiću in Ivu Josipoviću sprožila žvižge in neodobravanje v delu množice, ki je spremljala inavguracijo na Trgu svetega Marka.

Kot enega izmed strateških zunanjepolitičnih interesov Hrvaške je omenila članstvo vseh držav jugovzhodne Evrope v Evropski uniji in zvezi Nato.

"Pričakujem, da bomo s sosedi končno uredili odprta vprašanja, kot so spori o meji. V odnosih s Srbijo sta posebej pomembni vprašanji pogrešanih med vojno ter medsebojna zaščita manjšin. Manjšine so bogastvo Hrvaške. Njihove pravice bom razvijala in ščitila, obenem pa tudi spodbujala pravice Hrvatov v sosednjih državah", je dejala.

Za Grabar Kitarovićevo je eden od najpomembnejših zunanjepolitičnih ciljev položaj in zaščita Hrvatov v BiH-u. "Bosno in Hercegovino vidim kot državo treh enakopravnih konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Srbov in Hrvatov. Želim pomagati, da bi BiH okrepila svojo državnost na temelju polne enakopravnosti treh konstitutivnih narodov in bom za to še posebej skrbela," je dejala. Na koncu je poudarila, da bo predsednica vseh hrvaških državljanov, nagovor pa sklenila z besedami: "Verjamem vate Hrvaška, moja država".

Na slovesnosti predsedniki iz regije
Na trgu, ki leži med poslopji vlade, parlamenta in ustavnim sodiščem, je bila razporejena častna četa hrvaške vojske ter pripadniki različnih zgodovinskih vojaških enot. V kulturno-umetniškem programu sodeluje okoli 250 izvajalcev.

Udeležbo je potrdilo 88 tujih delegacij. Poleg slovenskega predsednika Pahorja so v Zagrebu tudi njegovi kolegi iz Albanije, BiH-a, Črne gore, Kosova, Madžarske, Makedonije in Slovaške. Iz Beograda je prispel srbski premier Aleksandar Vučić, ki je v pogovorih s hrvaškimi gostitelji izpostavil, da je Srbija odprta za politično in gospodarsko sodelovanje s Hrvaško. Pričakuje, da bosta državna vrha s skupnimi napori rešila vsa odprta dvostranska vprašanja.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je prihod na inavguracijo zaradi spopadov v domovini odpovedal.

Grabar Kitarovićeva je v drugem krogu predsedniških volitev 11. januarja tesno premagala dozdajšnjega predsednika Iva Josipovića, ki mu bo prvi petletni mandat potekel 18. februarja. Od srede bo naslednjih pet let državo vodila prva hrvaška predsednica, kot četrta oseba na tem položaju od osamosvojitve države. Med prvim predsednikom Franjom Tuđmanom in Josipovićem je bil desetletje na čelu države Stipe Mesić.