Egiptovska šala: Pomočnik Mubaraka je nekoč vprašal svojega šefa: "Ali ni čas, da imate svoj poslovilni govor ljudstvu?" Mubarak osupel pogleda svojega pomočnika: "Kam pa gredo?" Nekaj več kot pred 12 meseci si je verjetno redko kateri Egipčan predstavljal, da se bo Mubarak poslovil z oblasti prej kot s smrtjo. 11. februarja 2011 je nekaj več kot 80-milijonski Egipt dočakal dan, ko je ljudska vstaja "zadnjega egipčanskega faraona" prisilila k odstopu.

Padec na videz nepremagljivega
Dober mesec dni zatem, ko je v Tuniziji vzcvetel prvi cvet arabske pomladi, je po 18 dneh protestov proti na videz nepremagljivi vladavini podpredsednik Omar Sulejman sporočil, da je Mubarak vodenje države po skoraj 30 letih na oblasti prenesel na vrhovni svet oboroženih sil. Na trgu Tahrir sredi Kaira, ki je postal simbol egiptovskega upora, so ljudje slavili. Leto dni pozneje Egipčani, globoko razdeljeni, še vedno protestirajo.

Neuresničena pričakovanja protestnikov
Kolektivno veselje je zamenjalo kolektivno nezadovoljstvo. Po vzhičenosti ob slovesu Mubaraka, ko so Egipčani prvič v zadnjih desetletjih imeli občutek, da držijo vajeti v svojih rokah, se pričakovanja protestnikov v precejšnji meri niso uresničila. Ljudje so jezni zaradi razraščanja nadvlade vojske in zahtevajo predajo oblasti civilnim predstavnikom. Vojski očitajo, da hoče obdržati občuten del politične moči v svojih rokah, da se zatiranje političnih nasprotnikov nadaljuje in da krši človekove pravice.

Dva stebra Mubarakovega režima - močna policijska država in nepravičen gospodarski sistem - sta se ohranila, a so nastale tudi nekatere spremembe. Po padcu avtoritarnega voditelja so se oblikovale politične stranke, razcvetela se je javna razprava, oblast pa je prevzel vrhovni vojaški svet, ki je obljubil, da bo utrl pot demokraciji.

Na volitvah slavila Muslimanska bratovščina
Konec novembra lani so se začele prve svobodne parlamentarne volitve, na katerih je stranka nekoč prepovedane Muslimanske bratovščine Svoboda in pravičnost zasedla skoraj polovico sedežev v parlamentu, s približno četrtino poslancev pa ji sledi radikalnejša stranka salafistov Al Nur. Muslimanska bratovščina je pozvala k oblikovanju koalicijske vlade, ki bi zamenjala od vojske imenovano dozdajšnjo vlado premierja Kamala Al Ganzourija.

Bratovščina je svoje stališče do vojske zaostrila po tragediji na nogometnem stadionu 1. februarja, ko je v spopadih umrlo najmanj 74 ljudi. Predstavnik Bratovščine je dejal, da bi morala od vojske imenovana vlada po tem incidentu odstopiti.

Vojska svari pred zaroto
"Tu smo, da (Mohamedu Huseinu) Tantaviju in vojaškemu svetu povemo, naj predasta oblast. Odkar so generali prišli na oblast, niso za Egipt naredili nič in želijo nadaljevati Mubarakovo zapuščino," pravi aktivistka Sara Kamel.

Tantavi je na čelu vrhovnega sveta oboroženih sil, ki vodi državo. Vrhovni svet je dan pred obletnico sporočil, da ne bodo popustili grožnjam in zarotam proti državi. Potem ko so protestniki ob obletnici napovedali stavke, je svet še dodal, da je država tarča zarot, katerih cilj je zasejati nestabilnost.

"Oborožene sile so zaščitile revolucijo v njenih bolj kritičnih časih in ljudstvo v njegovih zahtevah. Skupaj smo se borili v letu nepredstavljivih izzivov. Vojska je podpirala ljudi," je svet zapisal v sporočilu in spomnil Egipčane, da je vojska med protesti pred letom dni branila vojsko pred policijo, ki je neusmiljeno obračunavala s protestniki.

"Lačni smo"
Kljub spremembi ključnih akterjev se razprava v parlamentu še vedno vrti okoli starih težav. Na dnevnem redu so naraščanje cen plina, pomanjkanje goriva, korupcija in politično nasilje. Poleg uličnih spopadov prihaja v državi tudi do verskega nasilja, napadov na plinovode, Egipčane pa jezijo tudi oboroženi ropi in tatvine.

"Lačni smo in moramo nahraniti svoje otroke," voznik avtobusa Ahmed Khalil razlaga, zakaj ne sodeluje v stavki, ki so jo ob obletnici sklicale liberalne in levičarske skupine z neodvisnimi sindikati. Številni se stavke niso udeležili še zaradi enega razloga - siti so protestov, želijo si, da bi v Egiptu zavladala stabilnost, ki bi državo popeljala v boljšo prihodnost.

Mubarak na zatožni klopi
Kaj pa Mubarak? Ostareli in bolni nekdanji voditelj se je s soobtoženci, med katerimi sta tudi njegova sinova, znašel na zatožni klopi in se mora na sodišču zagovarjati zaradi obtožb o odgovornosti za nasilno zadušitev množičnih protestov ter zaradi korupcije. Če bo obsojen, mu grozi smrtna kazen.