"Pariz je danes prestolnica sveta," je dejal pred shodom francoski predsednik François Hollande.

Potem ko se je spontanih shodov po Franciji že včeraj udeležilo okoli 700.000 ljudi, je k novemu - še večjemu - pohodu v Parizu pozvala vlada s ciljem izraza enotnosti Francije in spomina na žrtve napadov na uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo in na judovsko trgovino, ki sta od srede zahtevala 17 življenj.

Po navedbah organizatorjev se je samo na ulicah Pariza zbralo od 1,3 do 1,5 milijona ljudi, medtem ko se je po vsej državi skupaj zbralo 3,7 milijona pohodnikov. Francosko notranje ministrstvo je sporočilo, da gre za "dogodek brez primere" in da uradne ocene o številu udeležencev "ni mogoče podati".

Zborovanje je po najhujših terorističnih napadih v zadnjih 50 letih preraslo v mednarodni izraz solidarnosti, saj se ga udeležuje okoli 45 tujih državnikov.

Med drugim so se pohoda udeležili nemška kanclerka Angela Merkel, britanski in italijanski premier David Cameron in Matteo Renzi, ruski zunanji minister Sergej Lavrov, turški premier Ahmet Davutoglu, jordanski kralj Abdalah II. z ženo Ranio in tudi več predstavnikov EU-ja.

Slovenijo sta zastopala premier Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec. Cerar je poudaril slovensko solidarnost s Francijo in dejal, da se nasilje ne sme povezovati z religijo, narodom ali raso.

"Podpiramo svobodo izražanja in misli, tukaj smo zato, da to tudi pokažemo, da si bomo za to nenehno prizadevali. Nasilja ne smemo pripisovati nekim religijam ali drugim ideologijam. Avtentične religije nikakor niso nekaj, kar se zavzema ali opravičuje nasilna dejanja," je dejal Cerar.

Slovenski premier je še spomnil, da je že pred dnevi sklical sejo sveta za nacionalno varnost. "Po prvih pridobljenih informacijah se stanje ogroženosti v Sloveniji ni povečalo, kljub temu pa menim, da je treba zadeve budno spremljati. Kot vidimo, se lahko zgodijo kadar koli in kjer koli, zato moramo biti pozorni, ne pa prestrašeni," je poudaril premier.

Erjavec pa je poudaril, da ne smemo izpred oči izgubiti dejstva, da se takšni napadi dogajajo po vsem svetu, v obsodbi terorizma pa da mora biti mednarodna skupnost enotna in solidarna. "Nobena država ni v celoti imuna na tovrstne grožnje, zato mora biti odgovor nanje prav takšen," meni Erjavec. "Trdno smo prepričani, da odgovor na grožnje, ki jih sodobni civilizaciji predstavlja terorizem, ne more biti zgolj represivne narave, temveč mora v svojem odzivu mednarodna skupnost nasloviti tudi okoliščine, ki lahko vodijo v radikalizacijo, nasilni ekstremizem in terorizem."

A opozarja, da prizadevanja za okrepljeno varnost ne smejo postati edino vodilo naših ravnanj in ob rob potisniti temeljne človekove pravice in svoboščine. "Napad v Parizu je bil tudi napad na svobodo govora, izražanja in medije. Politična satira je pomemben element slednjih in ne nazadnje eden izmed pokazateljev demokratičnosti družbe. Pravica do svobode in varnosti, svoboda verskega in drugega prepričanja, svoboda misli in izražanja, svoboda združevanja, so univerzalnega značaja in jih ni mogoče odreči ali kratiti nikomur," je prepričan Erjavec.

Netanjahu poziva francoske Jude k selitvi v Izrael
Pohoda sta se udeležila tudi palestinski predsednik Mahmud Abas in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta je Judom v Franciji sporočil, da je Izrael njihov dom, da izraelska vlada podpira njihovo emigracijo, in povabil vse Jude, naj ubežijo pred "naraščajočo plimo evropskega antisemitizma".

"Vsem Judom v Franciji, vsem Judom v Evropi bi rad povedal, da Izrael ni le smer, v katero molite. Država Izrael je vaš dom. Ta teden se bo sešla skupina ministrov, da bi okrepila ukrepe za povečanje priseljevanja iz Francije in drugih evropskih držav, kjer trpijo grozljiv antisemitizem," je dejal Netanjahu. "Vsi Judje, ki se želijo preseliti v Izrael, bodo sprejeti toplo in odprtih rok. Pomagali vam bomo pri asimilaciji v državi, ki je tudi vaša."

K množični udeležbi so francoske muslimane pozvale tamkajšnje islamske skupnosti, ki so napade ostro obsodile. Za varnost bo skrbelo več kot 5.500 policistov in vojakov. Samo 2.200, tudi ostrostrelci, bo varovalo pohod solidarnosti.

Zborovanje brez skrajne desnice
Kljub Hollandovemu pozivu k udeležbi vseh se zborovanja ne bo udeležila vodja skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen, ker ga po njenih besedah organizirajo stranke, "ki predstavljajo tisto, kar Francozi sovražijo - strankarstvo, agitatorstvo in spore". Lasten pohod bo njena stranka pripravila v kraju Beaucaire na jugu države. Kljub povabilu se pohoda ne bo udeležil niti vodja konservativne UMP, nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy. Kot je pojasnil, zaradi slabega zdravja, sicer pa je izpostavil nujnost enotnosti.

Že pred shodom pa je v Parizu potekalo srečanje notranjih ministrov 12 članic EU-ja in ZDA o boju proti terorizmu, ki ga je gostil francoski notranji minister Bernard Cazeneuve. Med udeleženci so bili ameriški pravosodni minister Eric Holder, evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos ter ministri držav, ki jih je terorizem najbolj prizadel. Slovenija na srečanje ni bila povabljena. Tema pogovorov so bili skupni izzivi boja proti terorizmu, namenjeni pa so bili tudi izrazu solidarnosti s Francijo.

Ministri so med ukrepi za boj proti terorizmu izpostavili izmenjavo podatkov o letalskih potnikih v Evropi ter krepitev varnosti na zunanjih mejah EU. Govorili so tudi o morebitnih spremembah schengenskega sistema ter dorekli, da bo februarja v ZDA vrh o boju proti terorizmu.

Zborovanja v spomin na žrtve napadov sicer danes potekajo po vsem svetu, od Londona, Berlina in Madrida do Washingtona, New Yorka in Palestine.